7. 9. 2018 | Mladina 36 | Politika
Premikanje meje ...
... v glavah in na površini
Na Jezerskem so ta teden začeli zbirati podpise za razpis referenduma o spremembi meje med Jezerskim in Kamniško Bistrico, s katero bi kamniška občina in s tem osrednjeslovenska regija dobila mejo z Avstrijo in dostop do evropskega denarja za obmejne projekte. Občinski svet Jezerskega je poleti spremembo podprl, nekateri krajani pa so se zaradi »nekaj skal« na tem območju odločili tej priložnosti, ki bi regiji pomagala do dodatnih sredstev, ponagajati. Drugačna razmejitev bi Kamniku in s tem osrednjeslovenski regiji omogočila neposreden stik z državno mejo, kar bi pomenilo možnost dodatnih 20 milijonov evrov iz evropskih virov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Politika
Na Jezerskem so ta teden začeli zbirati podpise za razpis referenduma o spremembi meje med Jezerskim in Kamniško Bistrico, s katero bi kamniška občina in s tem osrednjeslovenska regija dobila mejo z Avstrijo in dostop do evropskega denarja za obmejne projekte. Občinski svet Jezerskega je poleti spremembo podprl, nekateri krajani pa so se zaradi »nekaj skal« na tem območju odločili tej priložnosti, ki bi regiji pomagala do dodatnih sredstev, ponagajati. Drugačna razmejitev bi Kamniku in s tem osrednjeslovenski regiji omogočila neposreden stik z državno mejo, kar bi pomenilo možnost dodatnih 20 milijonov evrov iz evropskih virov.
»Predlog, ki ga je dala država, je po mojem mnenju koristen za prebivalce Slovenije, saj se s tem poveča kvota denarja za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo v okviru programa Interreg,« je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil župan Jezerskega Jurij Rebolj, ki meni, da občinske meje niso tako pomembne, da z manjšimi popravki ne bi mogli iti naproti državi.
Spremembi meje pa odločno nasprotuje občinski svetnik SDS Primož Muri, ki je opozoril, da z njo Jezersko izgubi mejo s sosednjo občino Solčava v celotni dolžini okoli 500 metrov. Muri je zaskrbljen, da bo zaradi tega Jezersko izgubilo mejo z občino, s katero po njegovem prebivalci najtesneje sodelujejo. Temu je dodal, da bodo prav tako izgubili sosedstvo s savinjsko regijo. Morda bi mu moral kdo pojasniti, da fizično občine nihče ne bi premikal in da bo zemljepisno ostala tam, kjer je bila do zdaj, spremenil bi se le manjši del formalne meje. Murija skrbi, da bi »na ta način pomagali velikim bogatim občinam, da pridejo do denarja, ki je namenjen obmejnim manjšim občinam«, zato je vložil pobudo za razpis naknadnega referenduma, ki jo je podpisalo 147 volivcev. To je dovolj za začetek zbiranja podpisov, ki se bo izteklo 9. oktobra.
V službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so za Delo pojasnili, da bi s spremembo meje programsko območje kot celota pridobilo več sredstev. »Tistih nekaj skal bomo zamenjali za druge skale, če bo soglasje, bo menjava na nenaseljenem območju,« je pred leti o omenjeni zadevi dejal tedanji kamniški župan, sedanji predsednik vlade Marjan Šarec.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.