Kesanje ni dovolj

Kot Cerkev pojmujem predvsem rimokatoliško cerkev kot institucijo. Vse od osamosvojitve dalje Cerkev izkazuje vse večje zahteve do države po vrnitvi tega ali onega (tudi gozdov in celo naravnih biserov Slovenije), takšnih in drugačnih pravic in privilegijev (vojni kurati, razne izobraževalne ustanove pod okriljem Cerkve ...) Vse to so ji omogočale vsakokratne vlade, ki so imele praviloma servilen odnos do nje. Do države ima izrazito zajedalski odnos. Kadar ji državni zakoni gredo na roke, zahtevajo vse pravice, kadar pa ne in so v vlogi toženca, pa se sklicujejo na kanonsko pravo in se sprenevedajo. Dvoličnost Cerkve in njena moralna sprevrženost sta stalnici, a to, kar letos kulminira v grozljivih razsežnostih cerkvene pedofilije in očitnem sistematičnem dolgoletnem prikrivanju spolnih zlorab, je kaplja čez rob. Sprašujem se, kaj naj bi Cerkev naredila dobrega človeštvu v dobrih 16 stoletjih svojega obstoja, da potem lahko to vse počne oziroma jo nihče pri tem ne ustavi? Vsa njena zgodovina od 4. stoletja dalje, je skorajda neverjetna kronologija nasilja do drugače verujočih, lakomnosti, moralne izprijenosti, incestov, spolnih zlorab in prevzetnosti rimskih škofov in nižjih cerkvenih dostojanstvenikov, ki kar traja in traja. Še danes. In Evropa naj bi temeljila na krščanskih vrednotah!

Kar zmrazi me, ko pomislim na te“vrednote“ in kdo vse se istoveti z njimi. Če začnem morda pri vojnah ali katerikoli drugi aktivnosti, kjer je bil glavni namen utrditev položaja Cerkve, širjenje njenega vpliva in pridobivanje gmotnih koristi. To so bile križarske vojne (od 11 - 13 st.). Poboj Katarov v južni Franciji. Odkritje Amerike koncem 15.st. je pod okriljem španske krone odprlo nov neizčrpen vir bogatenja. Grozodejstva zavojevalcev v imenu križa, nasilno pokristjevanje domorodcev v Novem svetu in plenjenje konkvistadorjev. Papeška in potem še španska inkvizicija. Čarovniški procesi. Protireformacija v Evropi v 16. in 17. st. in verske vojne ... V 20. stoletju je v španski državljanski vojni (1936 -1939) Cerkev bila na strani vodje fašistov, caudilla Franca. Leta 1973 je v Čilu v državnem udaru proti zakonito izvoljeni socialistični vladi prišel na oblast fašist Augusto Pinochet. Cerkev mu stoji ob strani, kot tudi prevratnikom tri leta kasneje vArgentini (tudi kardinal Jorge Mario Bergoglio!). Skratka, Cerkev je vedno bila na strani tistih oblastnikov, od katerih je pričakovala predvsem korist zase. In kaj je dobrega naredila Cerkev v naših krajih od 8. stoletja (pokristjevanje Alpskih Slovanov) pa do danes ? Za časa protireformacije je leta 1600 Cerkev dala požgati ca. 2000 knjig slovenskih protestantov. Med 2. svetovno vojno je sodelovala z okupatorjem, zlasti to velja za duhovščino v Ljubljanski pokrajini (Provincia da Lubiana). Po vojni ji je komunistična oblast pristrigla peruti, a je takoj po letu 1991 začela olepševati svojo podobo. Novodobni „zgodovinarji“ so hiteli z relativizacijo in celo omalovaževanjem partizanskega boja, na drugi strani pa so zmanjševali in celo opravičevali sramotno kolaboracijo Cerkve z okupatorjem.

Glavna vzvoda Cerkve, s katerima obvladuje svoje občestvo, sta brezprizivno podajanje cerkvenega nauka in vcepljanje strahu (in zato je poleg treh tudi še četrti totalitarizem - cerkveni namreč !) Privzgojen strah, podkrepljen z grožnjo takšnega ali drugačnega kaznovanja, je tisti, ki drži ljudi v slepi pokorščini. Pedofilija, homofobnost, homoseksualnost so v Cerkvi že od nekdaj, le da se do danes ni toliko govorilo o tem (krščanska morala). Je vseh takšnih zavrženih dejanj v Sloveniji v povprečju manj, kot recimo v Pensilvaniji, na Irskem ali v Avstraliji. Nikakor, samo ljudem tam je očitno prekipelo, pri nas, v tej dolini šentflorjanski pač ne. Pedofilija je tak zločin, da bi pravna država morala ukrepati proti Cerkvi. Ne predstavljam si, kakšno je življenje odraslih oseb, ki so bile v mladih letih tako zlorabljene. Potemtakem ne bi smeli biti zgolj utopični takšni naslovi v časopisih: „ Danes zgodaj zjutraj kriminalisti potrkali na vrata te in te nadškofije ter zasegli vso računalniško opremo zaradi suma prikrivanja pedofilije...“ A? In vse, kar je učil Tisti, čigar ime prepogosto izgovarjajo in na katerega se sklicujejo, so: ljubezen, strpnost in odpuščanje. Samo to, ker to je vse.