Izkoriščanje

Evropske države, tudi naša, se ponašajo z zavidanja vrednimi stopnjami gospodarske rasti, podjetja pa ustvarjajo lepe dobičke; letos se je skupni BDP vseh članic EU povečal za dobra dva odstotka, za podoben odstotek naj bi se tudi leta 2019. Vendar obstaja še druga plat medalje. Pomemben del gospodarskih uspehov so ustvarili izkoriščani in premalo plačani delavci iz manj razvitih držav; ti s svojim cenenim delom evropskim in torej tudi slovenskim podjetjem omogočajo plačni damping in zmanjševanje stroškov dela, hkrati pa s konkurenco znižujejo standarde delavskih pravic za celotno družbo.

Med najočitnejšimi primeri takšnega početja so zgodbe bosanskih zidarjev, varilcev in voznikov tovornjakov pa izžemanje tuje delovne sile v državni Luki Koper, ki kljub protestom sindikatov in Delavske svetovalnice še vedno ni uredila sodelovanja z razvpitimi »gazdami« na način, ki bi zagotavljal ustrezno varstvo delavskih pravic. Slovenski delodajalci torej uvažajo kader predvsem z Balkana, naši delavci pa so dobrodošli pri podjetjih v razvitejših državah, predvsem v Avstriji in Nemčiji, kjer praviloma delajo za višje plačilo kot v Sloveniji, a to je še zmeraj bistveno nižje od plačila domačinov. Da je izkoriščanje delavcev nerezidentov značilnost celotne EU, je potrdilo tudi poročilo Evropske agencije za temeljne pravice (FRA), ki je izšlo pred nekaj dnevi. Njegovi avtorji so v pogovorih z 237 migrantskimi delavci in delavkami ugotovili, da »je hudo izkoriščanje delovne sile razširjeno po vsej Evropski uniji«.

Osrednja težava, ki so jo v tem kontekstu poudarili raziskovalci FRA, je pomanjkanje nadzora, ki naj bi zagotavljal spoštovanje minimalnih standardov. Izkazalo se je, da več kot polovica intervjuvanih delavcev ni še nikoli doživela inšpekcijskega pregleda na delovnem mestu. Raziskovalci so ugotovili še, da so podjetja pogosto vnaprej obveščena o načrtovanih inšpekcijah in da so delodajalci razvili več učinkovitih mehanizmov za prikrivanje kršitev zakonodaje. »Med njimi je strategija, da v času pregleda ni prisoten nobeden izmed delavcev z neurejenim statusom. Delodajalci jim naročijo, da morajo pred inšpektorji zbežati z delovnega mesta.« Poleg tega naj bi bili migrantom zabičali, da morajo nadzornikom lagati glede razmer, v katerih delajo; intervjuvanca, ki sta delala na Nizozemskem, sta poročala, da sta se morala pred odhodom na delo celo na pamet naučiti ustrezne odgovore za inšpektorje.

Na podobno početje delodajalcev v Sloveniji že nekaj let opozarjajo sindikati in Delavska svetovalnica. Tudi pri nas inšpektorski nadzor ni učinkovit in glede na kadrovsko podhranjenost inšpektorata za delo tudi ne more biti. V tekočem letu je v poslovni register vpisanih približno 213 tisoč poslovnih subjektov – gospodarskih družb, samozaposlenih, zadrug, pravnih oseb javnega prava in drugih –, za katere dela več kot 800 tisoč ljudi. Za nadzor nad njihovimi pravicami je odgovornih le 77 inšpektorjev in inšpektoric. Že leta 2016 je vodstvo inšpektorata v letnem poročilu zapisalo, da »odprtih zadev ni več mogoče obravnavati v razumnih rokih«. Nova vlada se je v koalicijski pogodbi zato obvezala, da bo podvojila število zaposlenih na inšpektoratu, kar bi pomenilo, da bo tam zaposlenih skupaj 154 inšpektorjev in inšpektoric, ki bodo nadzirali spoštovanje zakonov na področju socialnih zadev, zdravja in delovnih razmerij. Toda podobno je obljubljala že vlada Mira Cerarja, a besede ni držala, četudi so bile njene zaveze precej skromnejše; zaposliti je nameravala 20 novih inšpektorjev.

Kot poudarjajo strokovnjaki FRA, zgolj povečevanje obsega pregledov ni dovolj. Treba je zagotoviti okolje, v katerem bodo lahko tudi izkoriščani migranti sami prijavili kršitve predpisov in sodelovali z nadzorniki brez strahu pred maščevanjem delodajalcev. Obenem FRA članicam EU svetuje še krepitev inšpektoratov za delo z oblikovanjem posebnih preiskovalnih enot, ki bi se specializirale za odkrivanje trgovine z ljudmi in sodelovale v skupnih akcijah s policijo; kot vztrajno opozarja Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, je prekupčevanje z delovno silo nemalokrat v domeni sumljivih agencij in posrednikov, ki delujejo onkraj zakona.