Zakaj se nihče v Sloveniji ne želi ukvarjati s težavami in pravicami sodnikov? 

Vpogled v problematiko, ki pojasnjuje, zakaj bodo košarkarski sodniki ponovno stavkali

Pred letom dni je Slovenija v Istanbulu postala evropski košarkarski prvak, v istem obdobju pa so s stavko pričeli sodniki, ki so se košarkarski zvezi postavili po robu zaradi enostranskega sprejema sklepa o spremembi višine sodniških stroškov. Z omenjenim sklepom so sodnikom kilometrino znižali za 44 odstotkov, kar je privedlo do bojkota sojenja tekem pod novimi, spremenjenimi pogoji. V začetku oktobra so sprte strani dosegle sporazum o vnovični vzpostavitvi sodniških stroškov, ki so veljali že v pretekli sezoni. Odgovorni pri KZS, sodniški organizaciji in združenjih klubov so se zavezali, da bodo poiskali skupno rešitev po koncu tekmovalne sezone 2017/18. Kljub intenzivnim pogajanjem, jim skupne rešitve ni uspelo najti, s ponovnim enostranskim delovanjem košarkarske zveze pa so se razmere ponovno zaostrile.

Društvo košarkarskih sodnikov je na zboru članov v začetku septembra sprejelo sklep, da naj Izvršni odbor KZS sprejme stroškovnik z dnem 22. avgusta, ki je praktično v celoti usklajen s klubi, saj ostajata neusklajeni zgolj sodniški taksi za 2. in 3. moško člansko ligo. Vse ostale postavke so bile dogovorjene med klubi in sodniki, tudi višina kilometrine, ki bi se v primerjavi s prejšnjimi sezonami znižala za pet centov in tako znašala 0,27 evra na prevožen kilometer. Sodniki so se ob tem tudi zavzeli, da seminarje za pomožne sodnike ter izobraževanje novih košarkarskih sodnikov vodijo osnovne sodniške organizacije oz. društva. Poleg tega so se pri Društvu košarkarskih sodnikov tudi zavzeli, da se vsi sodniki vračajo v sojenje tekem pod okriljem KZS, saj v sezoni 2017/18 mednarodni ULEB sodniki, ki so sodili v Jadranski ligi ter Evroligi niso bili delegirani na tekme domačega prvenstva. Pogoj sodnikov je bil tudi, da se vse omenjene sklepe sprejme v paketu.

Kljub intenzivnim pogajanjem, jim skupne rešitve ni uspelo najti, s ponovnim enostranskim delovanjem košarkarske zveze pa so se razmere ponovno zaostrile.

Na izredni seji Izvršnega odbora KZS dne 17. septembra je bil 'sodniški' paketni predlog zavrnjen, so pa na pobudo KZS člani odbora sprejeli pravilnik o sodelovanju KZS in košarkarskih sodnikov ter tehničnih komisarjev, poleg tega so sprejeli tudi stroškovnik, ki je enostransko posegel v usklajen stroškovnik. Predlog višine taks sodnikov in tehničnih komisarjev je v večini točk enak stroškovnik, ki je bil (ne)usklajen dne 22. avgusta, kilometrino pa je KZS še dodatno znižala in sicer na 0,24 evra na prevoženi kilometer.

Veliko bolj sporen pa je pravilnik, ki je v mnogih točkah slab in škodljiv za sodnike. Na predlog so podali mnenje tudi ULEB sodniki, ki sodijo evroligaške tekme ter tekme lige ABA, torej tisti najboljši sodniki, ki so izredno cenjeni v mednarodnih sodniških krogih. Pravilno so ocenili, da je pravilnik narejen v neskladju z realnim stanjem. Pravilnik enostransko in zelo pomembno posega v položaj vseh sodnikov, predvsem pa na škodo ULEB sodnikov. Posebno sporen je 5. člen, ki uvaja prepoved konkurenčne prednosti (brez pisnega soglasja KZS sodniki ne morejo opravljati istovrstnega dela za druge organizacije) ter mednarodnim sodnikom uvaja kvoto, ki jo morajo soditi v državnem prvenstvu (najmanj tretjina tekem v posameznem delu prve lige). Sodniki so predlagali zmanjšanje kvote na četrtino v vsakem delu ter odpravo prepovedi konkurenčne dejavnosti. Žal njihovo mnenje ni bilo upoštevano, poleg tega pa je pravilnik sporen tudi za Društvo košarkarskih sodnikov.

Društvo ni nikjer v pravilniku omenjeno, poleg tega pa KZS enostransko, grobo in samovoljno poseže v seminarje za sodnike ter pomožne sodnike. Prav tako je pravilnik napisan kaznovalno, saj v praktično vsakem členu zasledimo seznam potencialnih sankcij, ki bodo doletele sodnike in tehnične komisarje v kolikor ne bodo spoštovali vseh uredb pravilnika. Neutemeljen izostanek z izobraževanj pod okriljem KZS lahko vodi do prepovedi sojenja v prihajajoči sezoni. Kljub dogovoru, da bodo izobraževanja za sodnike in pomožne sodnike organizirala osnovna sodniška društva oz. organizacije je KZS razpisal seminar za sodnike v soboto, 22. septembra. V primeru kršitve prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti za druge organizacije se tovrstnega sodnika ali tehničnega komisarja izbriše s seznama za tekočo sezono. Za vse disciplinske prekrške, kamor po pravilniku sodi tudi žaljenje in obrekovanje igralcev, uradnih oseb, ekip, je poleg opomina predvidena tudi denarna kazen ter prepoved izvajanja in opravljanja storitev pod okriljem KZS bodisi za določen, bodisi za nedoločen čas. Vsekakor gre za neprimerno vedenje. Pa vendar žaljenje in obrekovanje prihaja tudi s strani igralcev in trenerjev in bi, potemtakem, moralo biti tudi to sankcionirano. Na tekmi lahko sicer sodnik igralca ali trenerja, zaradi tovrstnega obnašanja, 'kaznuje' s tehnično napako, klub doleti tudi denarna kazen, a vendar večkratno ponavljanje istega vedenjskega vzorca ni enakopravno sankcionirano, saj sodnika lahko doleti prepoved sojenja za celotno sezono ali pa, kot smo že omenili, tudi za nedoločen čas.

Za vse disciplinske prekrške, kamor po pravilniku sodi tudi žaljenje in obrekovanje igralcev, uradnih oseb, ekip, je poleg opomina predvidena tudi denarna kazen ter prepoved izvajanja in opravljanja storitev. Vsekakor gre za neprimerno vedenje. Pa vendar žaljenje in obrekovanje prihaja tudi s strani igralcev in trenerjev in bi, potemtakem, moralo biti tudi to sankcionirano.

S tovrstnim pravilnikom je Izvršni odbor KZS, ki po ugotovitvah sodnikov nima pristojnosti za sprejetje tovrstnega dokumenta, pač pa je za sprejemanje tovrstnih aktov pristojna Skupščina KZS, sprejel do sodnikov in tehničnih komisarjev neprijazen in škodljiv dokument, ki bo stanje v sodništvu in slovenski košarki le poslabšal. Za vsak tesen poraz bodo sedaj lahko uradne osebe in igralci zlorabljali instrument disciplinskih prekrškov, ki lahko vodijo do sankcioniranja posameznih sodnikov. Žaljenje in obrekovanje je težko dokazljivo, predstavlja pa prikladen način, da se krivdo zvali na sodnika, ki je po subjektivnem mnenju bil žaljiv in nestrokoven. S pravilnikom se lahko subjektivno razumevanje poteka tekme tolmači kot objektivna dejstva.

KZS je s sprejemom pravilnika in stroškovnika pljunila v lastno skledo, saj je z junijsko analizo stanja ugotovila, da v Sloveniji kronično primanjkuje košarkarskih sodnikov. Ob predpostavki, da s sojenjem ne zaključi noben sodnik je teh trenutno 75 premalo. Z nižanjem kilometrine, kršenjem dogovorov s sodniki ter enostranskim ravnanjem KZS deluje v nasprotju z občim interesom košarke v Sloveniji. Pohvale vredna je zgolj zamisel, da se bodo sodniške takse po desetletju vendarle zvišale.

KZS s svojim delovanjem zavaja javnost, s tem pa vnaša nemir med sodnike, klube, igralce, trenerje. Z enostranskim poseganjem v usklajene dogovore in brez iskrene želje po sodelovanju, KZS zavira razvoj košarke v Sloveniji. Lahko bi celo trdili, da gre za maščevalen odnos KZS do sodnikov. Najuglednejši in najboljši slovenski sodniki tako opažajo, da »se trenutno v Sloveniji prav nihče ne želi ukvarjati s sodništvom in slovensko sodništvo, ki je trenutno v vrhu evropskega in svetovnega sojenja, prehaja v fazo stagniranja in ob tem trendu se mu počasi obeta propad.« Zaradi potrjenih sklepov je Društvo košarkarskih sodnikov svoje člane pozvalo, da pod enostranskimi in vsiljenimi pogoji do nadaljnjega ne opravljajo svojega dela pod okriljem KZS. Tudi sobotni seminar za sodnike pod okriljem KZS je v nasprotju z dogovorom s sodniki, zato se tudi tam obeta bojkot.