Vrnitev Drnovškovega glavobola

Če Marjan Podobnik konec meseca ne bo postal predsednik SLS, bo to veliko presenečenje

Naša najstarejša politična stranka je po letih igranja pomembne vloge v parlamentu in vladi – kjer je z manjšimi prekinitvami od osamosvojitve obvladovala resorja za promet in kmetijstvo – iz državnega zbora izpadla pred štirimi leti. Od takrat SLS životari na margini nacionalne politike, na letošnjih volitvah pa je z vsega 2,63 odstotka prejetih glasov znova ostala pod pragom uvrstitve v parlament.

Doseženi izid je bil jasno sporočilo, da strategija zbujanja nestrpnosti in zaostrovanja odnosa do migrantov, na katero je – namesto nagovarjanja tradicionalne strankine baze kmetov in malih obrtnikov – stavil predsednik stranke Marko Zidanšek, ni bila uspešna. Zidanšek je zato odstopil, za izpraznjeni položaj pa se bosta na volitvah na kongresu 29. septembra potegovala svetovalec direktorja UKC Maribor Janez Lencl in nekdanji podjetnik, ljubiteljski popevkar ter podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik.

Slednji je SLS vodil v času njenih največjih uspehov, od leta 1992 do 2000. Leta 1996 je z 20 odstotki glasov na volitvah stranka dosegla najboljši rezultat v novejši zgodovini in po napornem pregovarjanju med mandatarjem Janezom Drnovškom in Podobnikom postala druga največja stranka Drnovškove koalicije. Leta 2000 je prav SLS potopila vlado, česar Drnovšek njenemu predsedniku ni nikoli odpustil. Toda Podobniku se je poteza izplačala, saj ga je nova oblast na čelu s premierom Andrejem Bajukom imenovala za predsednika uprave Telekoma; na položaju je zdržal deset mesecev, nato pa je v Srbiji ustanovil podjetje za množično rejo piščancev Slovenska kuća. Po njegovem propadu se je ukvarjal z nepremičninskimi posli, v Beogradu je želel graditi zabaviščno-trgovski kompleks, vendar je investitorje odgnal umor srbskega premiera Zorana Đinđića.

Podobnik tudi kasneje ni bil uspešen v poslovnem svetu, sam pa je vzroke za svoje debakle poiskal v teorijah zarote in zanje okrivil že pred desetletji razpuščeno jugoslovansko varnostno službo Udba. Vzporedno z njegovimi neuspehi je ugašala zvezda SLS, ki jo je prevzel kar Marjanov brat Janez; jeseni 2004 je že kazalo, da bo stranka izpadla iz parlamenta, nato pa jo je vanj popeljal spretni manever Janeza Podobnika, ki se je pred televizijskimi kamerami zaganjal v hrvaške carinike na Dragonji in se nato teatralno skotalil v reko.

Marjan Podobnik je ostal član stranke vse do leta 2016, ko so ga na pobudo Marka Zidanška izključili. Letos se je ponovno včlanil v SLS in z napovedjo kandidature prišel do zadoščenja. Njegova prepoznavnost na političnem prizorišču, pa tudi pripravljenost na spletke in obvladovanje populističnih metod – med drugim je svoj čas v razvedrilnem programu nacionalke prepeval popevko Čukov Ša la la (»Jest bi te polubu rad«) – sta za stranko dokaj dober obet. SLS ima namreč še zmeraj dobro organizirano mrežo lokalnih odborov, učinkovita je v ruralnem okolju, kjer ji porazi na nacionalni ravni še niso prišli do živega; tako v bližajoče se lokalne volitve vstopa z 48 župani in 14 podžupani. Marjan Podobnik ima torej še vedno dovolj trdno bazo za vrnitev svoje stranke.