Obramba jutranje svetlobe

Znanost zagovarja stalni zimski čas

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je še pred štirinajstimi dnevi zatrjevala, da kakršnekoli spremembe, kar zadeva prestavljanje ur na zimski oziroma poletni čas, ne bo še vsaj tri leta, prejšnji teden pa je evropska komisija obrnila ploščo. Po novem jo mora vsaka država članica že do aprila prihodnje leto obvestiti, ali namerava trajno uvesti poletni ali zimski čas. Tiste, ki bi se odločile za stalni poletni čas, bi tako zadnji premik ure opravile 31. marca 2019, tiste, ki bi izbrale stalni zimski čas, pa oktobra prihodnje leto.

Prebivalci EU, ki so sodelovali v avgustovskem spletnem posvetovanju o prihodnjem časovnem režimu, so se prepričljivo izrekli za stalni poletni čas. Tudi v Sloveniji je tako. Večino je prepričala dodatna ura dnevne svetlobe v popoldanskem času.

A očitno smo pri subjektivnem navdušenju pozabili na objektivne, znanstvene utemeljitve. Znanstvenike, ki se ukvarjajo s spanjem, pri uveljavitvi stalnega poletnega časa najbolj skrbi podaljšano obdobje jutranje teme v zimskem času. Šolarji se bodo več tednov k pouku odpravljali še v temi. »Če smo pozimi zjutraj dlje izpostavljeni temi, smo slabše predramljeni, to pa lahko vpliva na zbranost in pozornost ter privede do več napak v šolah in na delovnih mestih ter prometnih nesreč,« predsednika nemškega združenja za motnje in medicino spanja Alfreda Wiaterja navaja tiskovna agencija DPA.

Tudi slovenski strokovnjaki so podobnega mnenja. »Vsekakor nisem za premikanje ure,« je povedala dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Laboratorija za motnje spanja v ljubljanskem Kliničnem centru. »Bi pa bil zimski čas primernejši kot letni, saj je pozimi problem teme zjutraj, kar je predvsem problem šolarjev in dijakov, ki šolo začnejo zelo zgodaj.«

Z vidika javnega zdravja bi bil stalni poletni čas sporen, je prepričana somnologinja dr. Barbara Gnidovec Stražišar, sicer predstojnica otroškega oddelka v celjski bolnišnici. »Morda je dober za ekonomijo, ker ljudje v dolgih poletnih večerih več trošijo, ob večerih je tudi manj vlomov in tatvin, zanesljivo pa ni dober za spanje in zdravje ljudi. Že tako kot družba na splošno spimo premalo, sedaj bomo očitno še manj.«

Razočarana je, da se evropska komisija o menjavi časovnega režima ni posvetovala s stroko, pač pa je izbrala populistični način televotinga. »Res je, da se večini laikov zdi, da je poleti super imeti daljše dneve oziroma več svetlobe zvečer, a s stališča dobrega spanja bolj potrebujemo svetlobo zjutraj kot zvečer. Jutranjo svetlobo pa bomo z uvedbo stalnega poletnega časa predvsem v najbolj ’kritičnih’ zimskih mesecih izgubili.«

Tisti, ki šolo ali službo začenjajo zgodaj, bodo še zlasti na slabšem. »Predvsem pri nas v Celju, kjer gimnazije in srednje šole pouk praviloma začnejo ob sedmih, bodo dijaki šele tam nekje med 3. ali 4. uro pouka ugledali dnevno svetlobo.«