Zloraba otrok

Nekatere ljubljanske šole in tudi vrtci so na začetku šolskega leta učencem in malčkom razdelili Otroško prometno pobarvanko, manjšo knjižico, ki govori o cestnem prometu in tem, kako je lahko nevaren za otroke. V pobarvanki (izdaja Ljubljana SV) je zgodbica o Maši in dedku, ki se nekega mračnega jutra odpravita v vrtec, najprej prečkata cesto na prehodu za pešce, nato pa srečata Primoža, ki je pred kratkim opravil kolesarski izpit. Zgodbica govori, kako naj otroci hodijo ob cesti, kakšna so pravila, kaj so odsevni trakovi, kaj varnostni pas. Ali kot je v uvodu v knjižico zapisal Radivoj Uroševič, predsednik Policijskega sindikata Slovenije: »Otroci in mladostniki se morajo učiti, kako se varno gibati in ustrezno obnašati v prometu.« Namen in smisel pobarvanke je torej »obvarovati naše otroke«.

Podobne brošure Policijski sindikat Slovenije izdaja že 11 let, vsebina je prirejena glede na področje, za katero je brošura namenjena. Pri izdaji sindikatu pomaga IV založba iz Hoč, ki je slovenska izpostava švicarskega podjetja Informationsverlag holding AG. Podobne informacijske knjižice namreč izhajajo tudi v drugih državah, v Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem, Češkem. Gre za poslovni model, franšizo policijskih sindikatov in drugih organizacij. Kot piše na strani slovenskega policijskega sindikata, so »v sodelovanju s posebnimi založniškimi družbami, ki so bile ustanovljene prav za ta namen, policijske organizacije začele izdajanje različnih brošur in priročnikov, ki so vsebinsko prilagojeni določeni problematiki ... Namen teh publikacij je spodbuditi spremembe v obnašanju teh skupin in posameznikov in tako prispevati k prijaznejšim družbenim razmeram in večji varnosti predvsem najmlajših.« Vse brošure so brezplačne, ne samo tiste o prometu ali o gasilcih in reševalcih, temveč tudi o nevarnosti drog, temnih straneh interneta in še čem. Založniška dejavnost pa se »v celoti financira s prodajo oglasnega prostora v posameznih brošurah«.

Tega prodanega oglasnega prostora je v brošurah, recimo v omenjeni prometni pobarvanki, zelo veliko, več kot tretjina. Praviloma gre za manjše oglase podjetij, obrtnikov, tudi nekaterih izobraževalnih ustanov. V policijskem sindikatu sicer trdijo, da ne gre za tipične oglase, temveč za sponzorsko sodelovanje, pomoč pri ozaveščanju mladih, skorajda donacije. Cena oglasa je od 329 do 1700 evrov, odvisna je od velikosti. Na leto izdajo od 70 tisoč do 80 tisoč izvodov takšnih brošur, zadnja ljubljanska je imela naklado približno 3000 izvodov. Ker so v njej oglasi kakih 80 oglaševalcev, lahko hitro izračunamo, da gre za finančno uspešen projekt.

Do sem, če za hip pozabimo na oglaševanje v šolah, vse lepo in prav. A sporen je eden izmed oglaševalcev. Na 14. strani omenjene pobarvanke se zraven risbe dedka in deklice, ki hodita ob skrajnem levem robu cestišča, pojavi oglas Slovenske demokratske stranke. Prilagojen je otrokom. Na levi strani oglasa je fotografija navadnega avtomobila, na desni pa avtomobila z znakom SDS. Otrok mora najti razlike med avtom, ki pripada SDS, in tistim, ki ne. Naloga ni težka. Otroci morajo samo trikrat obkrožiti znak SDS in ogledalo.

Kršitev avtonomije

Zakonska določila o vpletanju politike v šolski prostor so popolnoma jasna. V javnih vrtcih in šolah je, tako piše v 72. členu zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, »prepovedano delovanje političnih strank in njihovih podmladkov«. Kar je logično, šola je prostor, ki skrbi za oblikovanje skupnih in občih vrednot, politična in verska prepričanja pa so partikularne vrednote, ki jih šola otrokom ne sme vsiljevati. Šolski prostor je avtonomen. Zakon sicer predvideva, da se v šolah stvari, ki niso neposredno povezane z izobraževanjem, izvajajo zgolj z dovoljenjem ravnatelja. Ministrstvo za šolstvo in organi v njegovi sestavi o brošuri in njeni vsebini niso vedeli ničesar, »pri tovrstnih aktivnostih ne sodelujemo,« so pojasnili.

»Tega nisem vedel,« je na vprašanje, kako da se je oglas za SDS znašel v pobarvanki za otroke, odgovoril predsednik policijskega sindikata Radivoj Uroševič. »Policijski sindikat je odgovoren za vsebino, za trženje pa ne. Normalno, da je sporno, če je notri oglas za politično stranko, pri naslednjih izdajah bomo bolj pozorni, najslabše je, če mlade otroke okužimo s politiko, z našimi križi in težavami.«

Policijski sindikat je, potem ko je prejel Mladinina vprašanja, IV založbi poslal posebno pismo, s katerim jo je pozval, »da tisk publikacij, ki vsebujejo oglas(e) političnih strank, nemudoma prekinete, natisnjene izvode pa umaknete iz nadaljnjega prometa. Predlagamo, da politični stranki, ki je oglas plačala, vrnete celotno kupnino za zakup oglasnega prostora. Obenem zahtevamo še, da nam od danes naprej pred tiskanjem katerekoli različice publikacije slednjo pošljete v predhodni pregled. Publikacija gre lahko v tisk šele po tem, ko bomo vsebino oglasov kot izdajatelj uradno potrdili.«

Osnovna politična higiena v normalni demokratični državi bi morala političnim strankam že v izhodišču narekovati, da se vzdržijo strankarske promocije v gradivu, za katero vnaprej vedo, da je namenjeno otrokom.

Napako zaradi oglasa SDS so priznali tudi pri založbi. Njen vodja Brane Cvetko trdi, »da nam je oglas ušel, spomnim se, da smo govorili z generalnim sekretarjem stranke, ampak ne vem, zakaj so potem naredili tak oglas. Ne bi smeli biti vidni. Ponavljam, ušlo nam je, žal se je zgodila zloraba dobrega cilja za politične namene. Tega ne bomo več dopustili.«

»Zdi se, da ima Otroška prometna pobarvanka zelo malo skupnega s promocijo prometne varnosti, saj gre za publikacijo, ki je predvsem sredstvo za trženje oglasov. Že v tem pogledu je njena distribucija po šolah strokovno izjemno vprašljiva in odgovornost strokovnih delavcev ter vodstva vsake šole je, da presodi, ali sploh in za kakšen namen takšne publikacije vključujejo v pedagoški proces,« opozarja profesor na oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete dr. Damijan Štefanc. Oglaševanje je prepovedano tudi v vseh učbenikih za osnovno šolo, ki so deležni potrjevanja na strokovnem svetu. Zato seveda obstaja razlog: osnovna šola je prostor, kjer bi morali biti učenci obvarovani pred vsakršno oglasno manipulacijo, razen če je ta predmet kritičnega ozaveščanja pri pouku. »Takšni oglasni katalogi v osnovnih šolah nimajo kaj iskati,« dodaja profesor.

Kaj pa oglaševanje političnih strank? Tudi to je po Štefančevem mnenju sporno. »Neka osnovna politična higiena v normalni demokratični državi bi morala političnim strankam že v izhodišču narekovati, da se vzdržijo strankarske promocije v gradivu, za katero vnaprej vedo, da je namenjeno otrokom. Še zlasti, če gre za mlajše otroke – in najbrž je vsakomur jasno, da pobarvanke niso namenjene mladim, ki bi se lahko odločali za vstop v kak dobro organiziran strankarski podmladek. Toda v državi, ki ji predseduje človek, ki svojo javno politično podobo rad čisla tudi tako, da na Instagramu redno objavlja fotografije, na katerih se brez pomisleka kaže v družbi otrok, se pravzaprav logotipu političnih strank v kaki obskurni pobarvanki niti najmanj ne čudim.« Predsednik Borut Pahor pri tem seveda ni edini, z otroki se radi slikajo premieri, šolski ministri, pa tudi župani, in to skoraj vsi, od ljubljanskega dalje. »Vse skupaj je odraz brezsramnega političnega prostora, ki se je že davno naučil, da za doseganje svojih ciljev lahko za ’talca’ vzame kogarkoli. Otroci pri tem seveda ne morejo biti izjema,« še dodaja Štefanc.

Morda je oglas res posledica napake ali nepozornosti sindikata in založbe – kakorkoli, nekdo je poklical stranko in ji ponudil oglasni prostor. Drugače je pri SDS. Tam seveda vedo, kakšne so zakonske omejitve pri oglaševanju političnih strank v šolah, ministri iz kvote SDS so dvakrat vodili ta resor. Kljub temu so se v stranki strinjali z oglasom in zamislijo, naj otroci poiščejo razlike med enim in drugim avtomobilom. Zavestno so s političnim sporočilom nagovarjali otroke v gradivu, ki je bilo namenjeno javnim šolam. To je nesprejemljivo.

V stranki na vprašanje, zakaj so se odločili za oglaševanje v otroški pobarvanki, pa četudi vedo, da gre za kršitev zakonodaje, niso odgovorili.