Podobnik po 18 letih znova predsednik SLS

Marjan Podobnik, nekdanji podpredsednik vlade, se vrača v aktivno politiko. Ponovno se je zavihtel na čelo stranke, iz katere so ga pred dvema letoma celo izključili. 

Marjan Podobnik se z izvolitvijo za predsednika SLS po 18 letih vzponov in padcev vrača na čelo stranke, ki jo je soustanovil. Položaj so mu zaupali v upanju, da bo stranko, ki je po njegovem odhodu z vrha vse bolj tonila, vrnil na pota stare slave.

Danes 57-letni Podobnik, po izobrazbi kmetijski inženir, je bil predsednik SLS od leta 1992, ko je bila Slovenska ljudska stranka ustanovljena s preoblikovanjem Slovenske kmečke zveze (SKZ), prve demokratične politične stranke v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Bil je že med soustanovitelji SKZ, sodeloval pa je tudi pri ustanovitvi in uveljavljanju Demosa.

V letu 1992 je bil Podobnik prvič izvoljen za poslanca v državnem zboru. SLS je takrat dobila deset poslanskih mandatov, največji uspeh na volitvah v DZ doslej pa je ta desnosredinska stranka dosegla leta 1996, prav tako pod njegovim vodstvom.

Takrat je SLS dobila skoraj 20 odstotkov podpore volivcev in z 19 poslanci je bila druga najmočnejša stranka v parlamentu, takoj za LDS. Vlado je sestavil Janez Drnovšek, Marjan Podobnik pa je postal njen podpredsednik, pristojen za koordinacijo med ministrstvi.

Na čelu SLS je Podobnik ostal do aprila 2000, ko se je stranka združila s SKD. Vodenje novonastale SLS + SKD Slovenske ljudske stranke je prevzel Franc Zagožen, Podobnik pa je postal njen podpredsednik. Ob združitvi je SLS izstopila iz Drnovškove koalicije in se pridružila novi vladi Andreja Bajuka, ki pa se je na položaju obdržala le do konca novembra 2000.

Pričakovanja SLS in SKD, da bosta v slovenskem političnem prostoru z združitvijo postali precej močnejši igralec, se niso uresničila, kmalu so nastale razprtije. Del SLS + SKD na čelu z Bajukom in Lojzetom Peterletom je tako ustanovil novo stranko NSi, preostanek pa se je že decembra 2001 odločil preimenovati nazaj v SLS.

Podobnik je sicer ostal eden od vidnejših članov SLS, a se v politiki na državni ravni ni veliko pojavljal. Po sporu s takratnim predsednikom SLS Markom Zidanškom so ga leta 2016 iz stranke celo izključili, posledično pa so SLS zapustili tudi nekateri drugi vidni člani.

Pod imenom SLS + SKD je stranka sicer nastopila na volitvah v DZ oktobra 2000, kjer pa je zabeležila katastrofalen izid, saj je dobila le devet poslancev. Od takrat se je na čelu stranke zvrstilo več predsednikov, a na volitvah v DZ je dosegala vedno slabše rezultate.

Marjan Podobnik se je medtem iz političnih preusmeril v poslovne vode. Junija 2000 ga je Bajukova vlada imenovala za predsednika uprave Telekoma, a je bil aprila 2001 s položaja razrešen.

Od takrat je bilo njegovo delovanje manj izpostavljeno očem javnosti. Mediji so poročali, da je v Srbiji ustanovil podjetje in napovedal množično rejo piščancev pod blagovno znamko Koko-bel, a projekt ni bil uspešen.

Podobnik je ustanovil tudi Zavod 25. junij, ki se zavzema za ohranitev neomejenega dostopa Slovenije na odprto morje in je med drugim odločno nasprotoval arbitražnemu sporazumu o meji s Hrvaško.

Tudi sicer je znan kot "borec za južno mejo". V spominu je ostal protest aprila 2008, ko se je na poziv Zavoda 25. junij na Sečovljah zbralo kakih 200 ljudi, ki so želeli odstraniti cvetlična korita na poti do domačije Joška Jorasa na levem bregu Dragonje. To jim je preprečila hrvaška policija, ki je na Dragonjo poslala posebne enote, udeleženci shoda pa so imeli incident tudi s slovensko policijo.

"Tu branimo slovenski pravni red, pravno državo, tu branimo slovensko ozemlje in morje in tu branimo ozemlje in morje Evropske unije," je na protestu dejal Podobnik, takratnega premierja Janeza Janšo pa je pozval, naj zaradi incidenta odstavi notranjega ministra Dragutina Mateja in generalnega direktorja policije Jožeta Romška.

Podobnik je sicer ostal eden od vidnejših članov SLS, a se v politiki na državni ravni ni veliko pojavljal. Po sporu s takratnim predsednikom SLS Markom Zidanškom so ga leta 2016 iz stranke celo izključili, posledično pa so SLS zapustili tudi nekateri drugi vidni člani.

Stranka SLS je leta 2014 izpadla iz parlamenta in se tja do zdaj ni več uspela vrniti.

Stranka je medtem leta 2014 izpadla iz DZ, pa tudi na letošnjih parlamentarnih volitvah ji ni uspel preboj nazaj v parlament. Zaradi slabega volilnega izida je Zidanšek odstopil, vodenje SLS pa je začasno prevzel podpredsednik Primož Jelševar.

Slednji je Podobnika povabil nazaj in z njim se je v stranko vrnilo tudi nekaj drugih vidnih članov, kar je bil začetek Podobnikovega ponovnega vzpona na čelo SLS. Tja se vrača tik pred lokalnimi volitvami, ki so za SLS izjemno pomembne, saj je najmočnejša prav na lokalni ravni in ima med vsemi strankami največ županov.

Kot je povedal v nedavnem intervjuju, trenutno dela na centru biotehnike in turizma Grm v Novem mestu, kjer se ukvarja predvsem s področjem vzpostavljanja gospodarskega grozda za podeželje in pripravlja projekte za kratke verige od lokalnega pridelovalca hrane do potrošnika.

Zakaj je Podobnik na čelu SLS vrnitev Drnovškovega glavobola, pa si lahko preberete na tej povezavi.