Intervju, ki ga ni bilo

Kaj se je zgodilo z intervjujem, ki ga naj bi Mladina objavila s pripadniki gibanja Generacija Identitete

Mladina je o Generaciji Identitete pisala večkrat. O njih smo pisali še preden se je pojavil njihov manifest, še preden jih je na poslanskih klopeh reklamiral Žan Mahnič.

Moderno, evropsko alt-right gibanje ima tudi v Sloveniji svoje privržence, ki trdijo, da niso rasisti, pač pa zgolj domoljubi. Zato smo jim poslali nekaj vprašanj, zanimalo nas je, kaj je zanje evropska kultura, ali jih motijo tujci, kakšen odnos imajo do Islama, do beguncev, zakaj govorijo o moralnem razkroju evropske družbe, zakaj je treba Evropo zavarovati, kako razumejo papeža in podobno.

V dopisovanju smo vseskozi vztrajali pri tem, da se razkrijejo. Pripadniki Generacije Identitete so namreč pokazali svoj obraz v Franciji, v Avstriji, govorili so z novinarji BBC in jim razlagali o svojih pogledih. V Sloveniji je bilo drugače, kljub temu da je eden izmed njih govoril z novinarjem Demokracije, so pri Mladini želeli ostati anonimni.

V dopisovanju smo vseskozi vztrajali pri tem, da se razkrijejo. Pripadniki Generacije Identitete so namreč pokazali svoj obraz v Franciji, v Avstriji, govorili so z novinarji BBC in jim razlagali o svojih pogledih. V Sloveniji je bilo drugače.

To je bil tudi eden od pogojev, za objavo intervjuja v Mladini. Drug pogoj je bil cehovsko-novinarski. Ker je intervju potekal na pisni način, torej preko elektronskih sporočil, je bila sama forma nenovinarska, besedilo, odgovori, ki so nam jih poslali na izvorna vprašanja, so bili predlogi, nekonkretni, polni teoretiziranja. Ko smo dodali dodatna vprašanja, skrajšali nebistveno, nanje niso želeli odgovoriti. Intervju je kot novinarski žanr vedno stvar dogovora med intervjuvancem in novinarjem.

Zakaj to pišemo? Pred nekaj dnevi so to besedilo objavili na straneh Nova24TV in Demokracije. Pripisano je bilo, da ga Mladina ni želela objaviti, ker je Generacija Identitete z odgovori dokazala, da niso fašisti. Zgodila naj bi se še ena "tipična Mladinina manipulacija".

Nič od zapisanega na drži. Intervju ni bil končan. Prav tako nas niso zmotile njihove izjave, da ne gre za fašiste, nasprotno, v enem izmed zadnjih elektronskih sporočil smo zapisali, da lahko »tudi v skrajšani in dopolnjeni verziji teksta poudarijo, da niso fašisti« in da je lahko ta del »oblikovno poudarjen«.

Res pa je, da smo vseskozi vztrajali, da se razkrijejo. Novinarji ne moremo objavljati intervjujev z osebami, ki jih ne poznamo, s katerimi se nismo niti srečali.

Novinarji ne moremo objavljati intervjujev z osebami, ki jih ne poznamo, s katerimi se nismo niti srečali.

Kakorkoli, nekateri so nas vseskozi opozarjali, da bi jim intervju dajal nepotrebno reklamo - takšnih pojavov, gibanj osebnosti ni za ignorirati, a treba jih je analizirati, razumeti, ne pa jim dajati nepotrebne pozornosti, dovolj jih je na internetu, na mestnih zidovih, a bolje se pogovarjati s pametnimi ljudmi. Gre za upoštevanja vredne pomisleke in ravno zato smo vztrajali pri formi kritičnega in neanonimnega intervjuja.

Tega predstavniki Generacije Identitete niso želeli sprejeti. Zato intervju v Mladini tudi ni bil objavljen. Kar je bilo objavljeno v strankarskih medijih, je nedokončan tekst, propaganda.