Ukročeni Airbnb

Ko je Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) lani sporočila, da je pridobila podatke o najemodajalcih, ki na črno oddajajo nepremičnine prek Airbnbja in Bookinga, marsikdo groženj ni jemal resno. Lastniki sob in stanovanj, ki služijo na račun turistov, so bili prepričani, da je njihova identiteta varna pred dacarji – navsezadnje so pri Airbnbju zatrdili, da podatkov o uporabnikih ne posredujejo nikomur. Tako se je do letošnjega januarja na Fursov poziv k samoprijavi odzvalo le 347 zavezancev, desetina ocenjenega števila slovenskih najemodajalcev na Airbnbju. S prijavami v register sobodajalcev so se izognili kazni, sedaj pa se je izkazalo, da so ravnali pametneje kot tisti, ki tega niso storili.

Furs ni grozil zaman. V prvih šestih mesecih je odkril 227 grešnikov in grešnic in jim izrekel za 237 tisoč evrov globe; če znesku prištejemo še 230 tisoč evrov davka, ki ga je država pobrala od njihovih na novo razkritih prihodkov, se izkaže, da je Fursova akcija prinesla skoraj pol milijona evrov. To je bilo dovolj, da je množica neregistriranih najemodajalcev spoznala, da se davkarija ne šali, učinek je bil val samoprijav; v prvih osmih mesecih se je v register sobodajalcev prostovoljno vpisalo 2154 davčnih zavezancev.

Kljub temu oddajanje nepremičnin prek spleta ostaja nedorečeno, sedaj to področje ureja 19 različnih zakonov in pravilnikov. Uradno registrirani sobodajalec mora za opravljanje dejavnosti med drugim pridobiti uporabno dovoljenje, potrdilo o ureditvi stanovanja, dokazilo o lastninski pravici in soglasje treh četrtin sosedov v stavbi, goste mora prijaviti policiji, voditi posebne evidence obiskov. Nepremičnino lahko oddaja največ pet mesecev v letu, gostom ne sme ponujati več kot 15 ležišč; dohodki od opravljanja dejavnosti niso obdavčeni posebej, temveč v sklopu dohodnine, če pa presežejo prag 50 tisoč evrov, je treba od njih državi odšteti še DDV. Za nameček morajo prijavljeni sobodajalci zase posebej plačevati prispevke za socialno varnost.

Vlada Mira Cerarja je poskušala zmedo urediti v medresorski delovni skupini, po več sestankih je ta delo končala brez rezultata, zgolj z ugotovitvijo, da je omenjena dejavnost »specifična, saj je izredno multisektorsko zasnovana in podvržena zakonodaji različnih ministrstev oz. resorjev«. Cerarjeva vlada je pripravila tudi Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma za obdobje 2017– 2021, ki predvideva, da bo Slovenija z Airbnbjem in podobnimi platformami podpisala davčni sporazum. Avtorji strategije so zapisali, da »ko Slovenija ustvari jasna pravila za vse zasebne ponudnike, mora ustvariti jasno komunikacijo z Airbnb in podobnimi platformami ter zagotoviti jasna pravila za gostitelje«.

Država torej namerava celovito urediti delovanje spletnih platform in njihovih uporabnikov, Fursova akcija pa je prvi konkretni korak v tej smeri.