Novo zagrebško razmerje

Bistro Brokenships
Katarinin trg 3, Zagreb, Hrvaška
Tel.: +385 1 2035 906
V bistroju propadlih razmerij si lahko dušo privezujete vsak dan, razen ob nedeljah, od 12. do 23. ure.

Ambient:
preprost, v iz rdeče v roza ferlauf obarvan bistro v pritličju obokane stare purgerske hiše z majhnimi mizicami in spodobnim jazzom na razglasu

Napitki:
polovica vinske karte ponuja pridelek iz vseh glavnih hrvaških vinorodnih pokrajin, druga polovica je nominalno evropska, v resnici pa predvsem italijanska in avstrijska (+ naš Gordia)

Dostopnost:
če ne boš tvegal z avtom čisto do Gornjega grada, predlagam garažo na Tuškancu in kratek špancir; gibalno ovirane čaka nekaj stopnic

Fino:
variacije: melancane & stročnice neretvanski štand

Ne tako fino:
brokolijeva juha

Na hitro in približno preračunano iz kun je večina jedi (stročnice, brokolijeva juha, melancane in neretvanski štand) stala 6, testenine pa 7 evrov.

»Krasno je tole mestece v mestu! Kot da nisem na šihtu, ampak na dopustu,« se je, sprehajajoč se po z jesenskim soncem obsijanem Gornjem gradu, nad preostali Zagreb rahlo dvignjenem platoju, navduševal Konzumov posebni odposlanec v hrvaško prestolnico. Na lokacijo je bil napoten zaradi iz zanesljivih virov pridobljene informacije o precej zvenečem odprtju gastronomskega dodatka k sicer jako čislanemu, obiskanemu (in po širnem svetu franšiziranemu) Muzeju propadlih razmerij. Bistro Brokenships ni koncipiran kot kakšno pribežališče za strta srca – razen če gre tovrstno simboliko iskati v obarvanosti lokala, ki od globoke rdeče na tleh počasi bledi proti svetlo rožnati na stropu. Po drugi strani to tudi ni apriori lokal za zaljubljence, res pa je, da majhne kvadratne mizice pripomorejo k zbliževanju ljudi. Ampak to velja za tako rekoč vsak bistro.

Ob pogledu na zanimivo, brez delitve na običajne kategorije zastavljen jedilni list, ki – kako prikladno za samotne radovedne jedce – večino jedi ponuja v veliki ali mali izvedenki (za informacijo: male so čisto dovolj velike), je kaj kmalu jasno, da so navdih za jedi iskali v tradicionalnih jedeh širom po lijepi njihovi (to velja tudi za vina, hvalim predvsem odpičen Dubokovićev laganini, na Hvaru sprešan iz lokalne dalmaške sorte drnekuše), ki pa so jih v kuhinji tehnično in kreativno predrugačili v odlične, zelo sodobne jedi, iz katerih sekajo tudi nam dobro znani okusi.

Že na prvem krožniku, ki smo ga poskusili, je kuhar jasno demonstriral svoje principe – nekakšne vaje v slogu na dano temo, pri katerih pozornost posveča teksturnim raznolikostim, ujemanju okusov in zanimivemu dogajanju iz grižljaja v grižljaj. S krožnikom stročnic je bilo tako, da je na lečin pire položil iz čičerke in fižola pripravljene ocvrtke, vmes nanizal koščke na žaru opečenega stročjega fižola, reč osvežil z odcejenim jogurtom in hrskajočo mešanico drobno nakockanih paradižnikov in zdrobljenih mandljev. Prav tako izjemen je bil pjat z opečenima olupljenima rezinama jajčevca, kremo iz jajčevcev in bazilike, nadrobljenim mladim ovčjim sirom in balzamično redukcijo, zanimivo pa je bilo tudi dogajanje na krožniku velikih, na kvadrat odrezanih zaplat svežih testenin, kjer so na vrhu čakali v kisu marinirani sardelni fileti in hostijast pistacijev krokant, vmes paradižnikova salsa, pri dnu globokega krožnika pa še umami bomba v kremo zmletih slanih sardel, ki na jeziku eksplodira ravno takrat, ko jedec pomisli, da je reč mogoče malo dolgočasna. Na doterani sladici, zanimivo poimenovani neretvanski štand, je bilo moč okusiti prav to: breskvov pire, domačen slivov biskvit, tatar iz kumaric (!) in melone, strte dehidrirane mandlje, namesto češnjice pa je vrh aromatsko zaljšal hudo okusen kumarični prah.

Če bi s čim v tem bistroju prekinil razmerje, bi bila to kvečjemu sicer lepo zelena, a kljub dodatku domače kisle smetane in lešnikovega olja precej prazna brokolijeva juha. Kar je čisto dovolj, da cenjenemu bralstvu brez zadržkov priporočim izlet na Katarinin trg.