Bitka za gozd

Prejšnjo soboto se je v Hambaškem gozdu, zeleni zaplati z več stoletji starimi drevesi in zatočišču številnih zaščitenih živalskih vrst v bližini Kölna na zahodu Nemčije, zbralo 50 tisoč ljudi. Kar je bilo sprva mišljeno kot protest proti uničenju gozda, se je sprevrglo v praznovanje. Nemško sodišče je namreč energetski korporaciji RWE začasno prepovedalo izsekavanje gozda.

Od prvotne površine Hambaškega gozda je ostala le še dobra desetina. Ostalo je v preteklih desetletjih »požrl« največji odprti rudnik lignita v Evropi, s katerim RWE zalaga bližnje termoelektrarne. Izkopana luknja se že zdaj razteza na 85 kvadratnih kilometrih, približno tretjini površine mestne občine Ljubljana. Koncesija za izkoriščanje rudnika se izteče šele leta 2040.

Posek dela gozda je bil dolgo časa vsakoletno rutinsko opravilo RWE. Zadnjo sečnjo so izvedli pred dvema letoma, tako lani kot letos pa so jih zaustavila sodišča. V preostali desetini Hambaškega gozda namreč še vedno živi na desetine zaščitenih vrst in okoljevarstvene organizacije se lahko sklicujejo na evropske direktive o ohranjanju biotske raznovrstnosti in habitatov.

Boj med okoljevarstvenimi aktivisti in upravljavcem rudnika se vleče že šesto leto. Od leta 2014 je v gozdu zraslo naselje nekaj deset hiš na drevesih, s katerimi so aktivisti »okupirali« gozd. Letos se je stanje precej zaostrilo, saj je deželna vlada Severnega Porenja – Vestfalije okupacijo razglasila za nezakonito in za zagotovitev reda poklicala na pomoč policiste. Septembra so se policisti v obsežni akciji namenili odstraniti vse drevesne hiške, češ da niso v skladu s požarnimi standardi. Do začetka oktobra je bil gozd izpraznjen.

Nemčija v Evropi velja za zgled velikopoteznega uvajanja obnovljivih virov energije. A nespametna napoved zaprtja vseh jedrskih elektrarn do leta 2022 jo je pahnila v veliko odvisnost od premoga za zagotavljanje stabilne oskrbe z elektriko. Sedem od desetih največjih onesnaževalcev v Evropi predstavljajo nemške termoelektrarne na lignit. TEŠ 6 je proti njim palček. Termoelektrarna Neurath v bližini Kölna, ki jo oskrbujejo iz rudnika Hambach, ima s svojimi sedmimi bloki skupno moč 4400 megavatov. Nemci se tega paradoksa zavedajo. Posebna komisija za premog, ki jo je imenovala vlada, naj bi do konca leta predstavila predlog za ekonomsko in socialno vzdržno opustitev tega energenta. In okoljevarstveniki so prepričani, da bi morali vsaj do takrat odložiti širitve rudnikov.

Hambaški gozd ima velik simbolni pomen. Kaj je bolj »okoljevarstvenega« od ščitenja dreves pred rudnikom lignita? A kot je v pismu nemški kanclerki Angeli Merkel zapisala izvršna direktorica Greenpeacea Jennifer Morgan, je Hambaški gozd tudi več kot simbol. »Če bo RWE dovoljeno uničevanje gozda, medtem ko komisija premleva opustitev premoga, bo to znak, da Nemčija nima resnih namenov za spoštovanje svojih podnebnih zavez.«