"Sovražni govor, ki je v porastu tudi v Sloveniji, ogroža mir"

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je danes ob 75. obletnici partizanskih bojev na Ilovi Gori v svojem govoru med drugim opozoril na porast sovražnega govora, ki ogroža mir v držati, zato pričakuje, da se bodo nanj odzvale tudi državne institucije

Združenje borcev za ohranjanje vrednot NOB Grosuplje je danes ob 75. obletnici dramatičnih bojev na Ilovi gori kot slavnostnega govorca gostilo prvega predsednika republike Slovenije Milana Kučana, ki je v svojem govoru opozoril na številne aktualne pereče teme in sovražni govor, ki ogroža mir tudi v Sloveniji, saj, kot je poudaril, nemalokrat preide tudi k dejanjem.

Na Ilovi Gori so slovenski partizani bíli bitko pred tri četrt stoletja, kasneje jim je spomenik postavil tudi njihov udeleženec, skladatelj Marjan Kozina, in sicer s simfonijo, ki po Ilovi Gori nosi ime. Kučan je omenil, da se jih spominjamo še danes. "Tako kot mnogi drugi iz tistega časa so vir naše nacionalne samozavesti, časti in ponosa ter spoštljive samopodobe, ki jo nosimo Slovenci s seboj v prihodnji čas. Takrat je slovenski narod stal pred usodnimi odločitvami. Zmogel je razbrati znamenja časa in se postaviti na stran tistih narodov, ki so branili človeško civilizacijo pred barbarstvom," je dejal nekdanji predsednik. 

Poudaril je tudi, da veličine te odločitve ne zmanjšuje neljuba resnica, da se je del takratnih slovenskih političnih in cerkvenih voditeljev odločil drugače in se postavil na napačno stran zgodovine. "Dogodkov na Ilovi Gori in mnogih drugih, ki so omogočili, da smo Slovenci v velikem civilizacijskem spopadu druge svetovne vojne presegli svojo usodo, se ne spominjamo zato, da bi bíli boj za staro pravdo ali pravdo o tem, kdo je odgovorno do svojega naroda dobro razumel izziv zgodovine. Takega pravdanja ne potrebujemo. Čas je in bo pravičen sodnik. Prihajajo novi rodovi, ki niso obremenjeni s preteklostjo, pač pa z lastnimi velikimi dilemami in odgovornostmi. Ti jo bodo zmogli sprejeti takšno, kot se je zgodila: kot zgodovino z dobrimi, svetlimi, ter slabimi, temnimi platmi. In z naukom, ki ga ponuja," je izpostavil Kučan in dodal, da je ta nauk preprost in prastar ter da pove, da obstoj, svoboda in čast niso samoumevni, da se je zanje treba boriti, da usode naroda ni mogoče prepustiti okupatorju in mu služiti, ampak se je nasilju treba upreti. Upor proti nasilju nad človekovim dostojanstvom, njegovo svobodo in častjo, je označil za moralno dolžnost človeka in naroda. "To je nauk, ki ga preteklost sporoča v naš čas," je dodal. 

"Neljuba je resnica, da se je del takratnih slovenskih političnih in cerkvenih voditeljev odločil drugače in se postavil na napačno stran zgodovine."

Kučan je naš čas okategoriziral kot poln negotovosti. "Na preizkušnji je ureditev sveta. Zdi se, da se rušijo njeni temelji, ki so bili zgrajeni na tragičnih izkušnjah velike morije med drugo svetovno vojno. Narodi, tudi naš, so prisiljeni razmišljati o tem, kakšna bo prihodnost sveta in kakšna bo znotraj nje prihodnost vsakega od njih," je dejal nekdanji predsednik in dodal, da je treba vrednote, ki so jih v drugi svetovni vojni branili tudi slovenski partizani, ščititi tudi danes. Med temi vrednotami je omenil tudi suverenost slovenskega naroda, ki je pravica, da sam odločamo o svoji usodi. 

"Vprašanje, ki si ga moramo prejkone zastaviti, je, kako je v sedanjem času in razmerah, ko se zdi, da bodo narodi znova začeli živeti drug proti drugemu, mogoče zavarovati in uveljaviti svojo suverenost. Suverenost nacije pomeni, da je država sposobna samostojnega premisleka o svojih nacionalnih interesih in odgovornega odločanja o njih. Tudi odločanja o danes zelo izpostavljenem vprašanju varnosti in dejavnikih, ki jo ogrožajo," je poudaril Milan Kučan.

"Vprašanje, ki si ga moramo prejkone zastaviti, je, kako je v sedanjem času in razmerah, ko se zdi, da bodo narodi znova začeli živeti drug proti drugemu, mogoče zavarovati in uveljaviti svojo suverenost."

Obregnil se je tudi na slepo podrejanje drugim, večjim in domnevno močnejšim v mednarodnih povezavah in to, da nam drugi določajo sovražnike, ki domnevno ogrožajo našo varnost: "Ko na primer pošiljamo slovenske vojake na tamkajšnje meje, brez demokratičnega odločanja o tem, mimo javnosti in brez védenja, ali ni to v resnici le služenje geopolitičnim interesom velikih sil v njihovem spopadanju za prevlado na prostoru, na katerem živimo."

Vse bolj jasno je, da je človeštvo pred civilizacijsko izbiro, meni nekdanji predsednik, zaradi svaril znanstvenikov o podnebnih spremembah pa se sprašuje, ali bo znalo ustvarjati zavezništva za varovanje planeta in življenja na njem.

"Je mogoče sprejeti miselnost, da se mir učinkovito zagotavlja le z orožjem, z grožnjo vojne? Kakšno varnost nam pravzaprav zagotavlja ravnotežje strahu in za koliko časa, še posebej, ko je utemeljeno na zavedanju o apokaliptični moči sodobnega orožja, katerega uporaba lahko pomeni uničenje človeštva? Vojna je poraz politike. Tako je bilo vselej in tako je tudi danes. Tako je bilo tudi ob razpadanju nekdanje jugoslovanske države. Agresija JLA je bila dokaz nemoči in zgrešenosti takratne politike dela jugoslovanskega in srbskega vodstva. Ne zaostrovanje vojne, pač pa pot dialoga in mirovnih pogajanj je končala vojno proti Sloveniji. Sprijaznjene s spoznanjem, da je to edina pot, je v vojnah na Hrvaškem in proti Bosni in Hercegovini žal potrebovalo veliko več časa ter veliko večji krvavi in moralni davek," je dodal Kučan.

"Vojna je poraz politike. Tako je bilo vselej in tako je tudi danes. Tako je bilo tudi ob razpadanju nekdanje jugoslovanske države."

Prav izkušnja teh vojn pa po mnenju nekdanjega predsednika opozarja na staro resnico, da se vojne pričnejo z besedo oziroma z besedami sovraštva: "Sovražni govor, ki je porastu tudi v Sloveniji, ogroža mir. Besedam namreč kmalu sledijo tudi dejanja."

Kučan pričakuje, da se bo na sovražni govor odzvala tudi slovenska država s svojimi institucijam, saj meni, da bi bilo potrebno končati sprenevedavo pristajanje na očitne primere sovražnega govora, rasizma in nestrpnosti z izgovorom, češ da bi ukrepanje pomenilo nedopusten poseg v svobodo govora in vračaje v nekdanji čas. Nekdanji predsednik meni ravno nasprotno: "Prav zaradi obrambe svobode govora vseh nas je treba ukrepati. Kajti nič te svobode ne spodjeda bolj kot prav sovražni govor, ki posamezniku ali različnim skupinam ljudi odreka svobodo in dostojanstvo."

"Res pa je, da odpor proti izrekanjem, ki v sebi nosijo govorico sovraštva, in proti dejanjem, do katerih vodijo, zahteva nekaj političnega in človeškega poguma. Izgovori za molk ob izrazitih manifestacija sovraštva, rasizma, prostaških laži in žalitev dostojanstva ljudi, niso nič drugega kot beg pred odgovornostjo in strahopetno umikanje pred tistimi, ki so v Sloveniji izbrali sovražni govor in zastraševanje kot sredstvo svojega pohoda na oblast," je poudaril Kučan in dodal, da imata obramba in uveljavljanje vrednot veliko politično težo, tako moralno kot praktučno.

"Tudi svobode in suverenosti, ki so ju med NOB branili slovenski partizani, v času agresije JLA pa pripadniki slovenske policije in teritorialne obrambe, predhodnice današnje slovenske vojske. Obakrat, žal, prisiljeni braniti jo tudi z orožjem. Prav zato se je vredno spominjati dogodkov, kot so tudi ti na Ilovi Gori, in si jih zapisati kot vrednoto v svoj zgodovinski spomin," je svoj govor sklenil prvi predsednik republike Slovenije.