Pokvarjeni moralni kompas

Tudi slovenski del vesoljne cerkve je v istih težavah kot po vsem svetu in za svoj prav se bori s popolnoma istimi sredstvi. Če so težave večje, se zapre, umolkne, kar se je zgodilo letos (spet) po papeževem obisku Irske. Problemi so težki in jih ni mogoče razrešiti enostavno. Vzrok so temeljne dogme, ki slonijo tudi na starih, privzetih izročilih, med drugimi tudi na desetih božjih zapovedih, ki jih je davno pred našim štetjem zapisal Mojzes. Če je papež poskušal v katehezi nekako uveljaviti zapoved: ne ubijaj, mu pri naslednji: ne nečistuj ne gre. Zagata je skoraj nepremostljiva.

Pa vendar, tudi pri zapovedi: ne ubijaj ni možno spremeniti samo pouk. Gre za temeljno vprašanje do človekovega življenja v fizičnem in duševnem smislu. O tem ni bilo jasnih sporočil niti dejanj. Nič ni bilo rečeno o sodnih usmrtitvah v številnih državah. Pa naj so to demokratične ali totalitarne (npr.: ZDA, Kitajska) in nič o drugih grozodejstvih. Pritiski svetovne javnosti zaradi pedofilskih afer so bili tako veliki, da se jih ni moglo več utišati in še vedno v zelo katoliški Irski je papež ostal brez odgovorov. RKC je reševala te probleme znotraj sebe, v glavnem s premestitvami duhovnikov. Možni vzrok za te težave tiči v dogmi o spovedni tajnosti, ki po svoje zapira pot do sankcij pravne države.

Dejstvo pa je, da so žrtve pedofilov predvsem tudi duševno trajno zaznamovane. Zato je to hud problem tudi pri izvajanju sodnih postopkov, če do njih sploh pride.

Nasilne smrti (povzročene z vojnami, terorističnimi in drugimi načini), pedofilija, fizična in duševna mučenja potrebujejo bolj odzivno razumevanje politikov, države. Verske skupnosti teh problemov niso in ne morejo urejati, zakonodajne in sodne postopke mora z vso občutljivostjo izvajati država! Na koncu še vprašanje: pa naša država to počne? Zagotovo ne: takšni in različni ekscesi so pri nas, celo pred porodnišnico.