Simbol boja za izpustitev zaprtih in preganjanih Kataloncev

O nagradi Saharov za Olega Sentsova in zakaj je naša dolžnost, da branimo človekove pravice povsod po svetu in v vseh okoliščinah

Vodje političnih skupin Evropskega parlamenta (EP) ter predsednik Antonio Tajani so izbrali letošnjega dobitnika nagrade Saharov za svobodo misli. Letošnji nagrajenec je Oleg Sentsov, ukrajinski režiser, ki je leta 2015 prejel 20-letno zaporno kazen. V montiranem sodnem procesu je bil zaradi domnevnega načrtovanja "terorističnih napadov" na Krimu zoper ruskega okupatorja polotoka spoznan za krivega. Prejemnik nagrade je brez dvoma borec za človekove pravice, a žal gre pri podelitvi nagrade za leporečenje in sprenevedanje Evropskega parlamenta.

Nagrado je sicer povsem upravičeno prejel Oleg Sentsov. Slednji je denimo od sredine maja do začetka oktobra tudi gladovno stavkal. S tem je želel svetovno javnost opozoriti nase in na preostale politične zapornike, po navedbah Evropskega parlamenta še približno 70 ukrajinskih državljanov, ki so bili ilegalno aretirani in obsojeni na visoke zaporne kazni na krimskem polotoku. Predsednik EP Tajani je ob razglasitvi nagrajenca dejal, da je Sentsov s svojim pogumom in odločnostjo postal simbol boja za izpustitev političnih zapornikov v Rusiji in drugje po svetu. Poleg prošnje za takojšnjo izpustitev pa dodal, da nas njegov boj opominja, da je naša dolžnost, da branimo človekove pravice povsod v svetu in ob vseh okoliščinah. Prvovrstno svetohlinstvo in licemerstvo.

Prvič, Sentsova torej lahko razumemo, kot simbol boja za izpustitev zaprtih in preganjanih Kataloncev po lanskem referendumu ter razglasitvi neodvisnosti. Res pa je, da Puigdemont, Junqueras in tovariši še niso bili obsojeni na zaporno kazen 25 let, ki jim grozi zaradi upora zoper ozemeljsko celovitost Španije.

Če se že znotraj EU požvižgamo na spoštovanje človekovih pravic, kako lahko o tem poučujemo druge.

Drugič, odnosi z Rusijo se bodo poslabšali. Vztrajanje institucij Evropske unije pri gospodarskih sankcijah zoper Rusijo, kot odgovor na Ukrajinsko krizo je slabo za obe strani. Kljub vsem lumparijam ruskih oblasti (afera Skripal, prikrivanje sistemskega državnega dopinga itn.) so bili predstavniki evropskih institucij tiho v času svetovnega prvenstva v nogometu, ki je letos potekalo na ruskih tleh. Mar v času mundiala Sentsov ni gladovno stavkal? Nak, ampak o človekovih pravicah EU rada poučuje druge, vendar le takrat, ko se za to odločijo.

Tretjič, naša dolžnost je, da branimo človekove pravice povsod po svetu in v vseh okoliščinah. To pomeni tudi, da je zapiranje pristanišč za ladje mednarodnih nevladnih organizacij, ki rešujejo ljudi s potapljajočih se bark in čolnov v Sredozemlju, v nasprotju z varovanjem človekovih pravic. To tudi pomeni, da je izkoriščanje sezonskih delavcev, ki obdelujejo polja v Italiji, v nasprotju z varovanjem človekovih pravic. Da o Madžarski niti ne izgubljamo besed, Evropski poslanci so septembra sprejeli poročilo o kršenju temeljnih evropskih vrednot na Madžarskem, kar lahko razumemo, kot majhen korak v pravo smer. Če se že znotraj EU požvižgamo na spoštovanje človekovih pravic, kako lahko o tem poučujemo druge.

S podelitvijo nagrade Saharov enajstim nevladnim organizacijam, ki rešujejo življenja prebežnikov v Sredozemlju, bi Evropski poslanci dokazali, da so človekove pravice res pomembna točka evropske integracije. Z zatiskanjem oči in molkom ob stiskah prebežnikov, EU pljuva v lastno skledo. Širom celine se na oblast vihtijo avtoritarni voditelji, ki človekove pravice vse bolj teptajo. Za grešnega kozla pa označijo birokratski Bruselj, Salvini je šolski primer človeka, ki za tegobe italijanov izrablja EU, ki jih omejuje pri proračunu, izvajanju migrantske politike itd.