Avstrija varčuje tudi pri Slovencih

Avstrija se je odločila, da bo za zaposlene, ki prihajajo iz drugih držav in v njej plačujejo davke ter prejemajo otroške dodatke, višino teh prilagodila življenjski ravni v njihovi domovini. Leta 2017 je Avstrija za te izdatke porabila 249 milijonov evrov, z novim ukrepom pa bo na leto privarčevala približno sto milijonov. Ministrica za delo in družino Juliane Bogner Strauss je dejala, da bodo prihranek namenili v »korist naših, avstrijskih otrok«. Največ zaposlenih tujcev prihaja iz Madžarske, Romunije, Poljske, Slovaške in Slovenije. Avstrija sedaj plačuje otroški dodatek za približno 10.700 otrok slovenskih državljanov, zanje pa na leto nameni okoli 17 milijonov evrov. V povprečju to znese 135 evrov na mesec, po novem se bo znesek zmanjšal na 114 evrov, kolikor v Sloveniji znaša dodatek za ljudi z najnižjimi prihodki. Lahko pa bi bilo še slabše in bi jim Avstrijci izplačevali še nižje zneske, saj bi večina teh zaposlenih glede na svoje prihodke v domovini verjetno bila upravičena do dodatka od 30 do 48 evrov.

Ukrep je avstrijski vladajoči koaliciji nakopal kritike domačih političnih nasprotnikov in širše evropske javnosti. Države, iz katerih prihajajo prizadeti zaposleni, v en glas protestirajo, češ da gre za grobo kršitev evropskih pravil o enotnem trgu delovne sile. Najglasnejša je Madžarska. Budimpešta je že lani znižanje otroških dodatkov označila za »sovražno dejanje« in napovedala protiukrepe.

Slovensko ministrstvo za delo pa je prav tako že leta 2017 ob prvih napovedih tega ukrepa Avstrijce opozorilo, da bi napovedani poseg »pomenil grobo kršitev prava EU«. Temu mnenju je ob sprejetju spornega zakona pritrdila tudi evropska komisija; njen tiskovni predstavnik Christian Wigand je dejal, da »je razlikovanje delavcev v nasprotju z evropsko zakonodajo, to je potrdilo tudi evropsko sodišče. Gre za temeljno pravičnost: če zaposleni plačujejo prispevke v sistem socialnega varstva neke države, potem so upravičeni do enakih izplačil kot državljani.«

To ni prvič, da vlada Sesbastiana Kurza kljub evropskim pravilom zmanjšuje pravice tujih in s tem tudi slovenskih delavcev. Na začetku lanskega leta je sprejela zakonodajo, s katero naj bi slovenska podjetja, ki poslujejo v Avstriji, izenačili z domačimi; toda obrtniki so opozarjali, da jim je država zgolj naložila dodatna administrativna bremena in povečala nadzor.

Med slovenskimi predstavniki in predstavnicami je v evropskem parlamentu proti avstrijskim nameram najostreje nastopila Romana Tomc iz SDS. »Za Slovenijo to pomeni precejšen udarec in moja prizadevanja gredo v smeri, da se to ne bi zgodilo,« je dejala. Iz tega bi lahko sklepali, da v SDS nasprotujejo ekonomskemu razlikovanju in dampingu pri socialnih transferjih. A takšno sklepanje je napačno, saj ima SDS drugačna merila, ko gre za obveznosti Slovenije do tujih državljanov. Tako je Branko Grims javno pozival vlado, naj občutno zniža ali pa kar odpravi znesek, s katerim prosilcem za azil pomaga zagotavljati najosnovnejše življenjske potrebščine. »To s socialno državo nima več ničesar skupnega, ima pa veliko s človeško pokvarjenostjo,« je v parlamentu rohnel Grims.

Enkrat torej tako, drugič drugače.