Kdo laže in straši?

Kako je poslanec Grims znova pomešal vse, kar se je pomešati dalo 

SDS, Janez Janša in še posebej poslanec SDS Branko Grims radi uporabljajo citate velikih zgodovinskih osebnosti. Kar je logično, če so tako kot oni govorili tudi modri možje, so njihove besede prepričljivejše. Problem je seveda v tem, da mnogokrat citati, ki jih recimo uporablja za podkrepitev svojih tez, niso točni.

Tako je v torkovih Odmevih Branko Grims uporabil misel, ki pravi, »da je laž nesmrtna duša levičarjev«. To misel v različnih izvedbah že nekaj časa uporabljajo na slovenski desnici. Grims jo je pripisal češkemu oporečniku, prejemniku Nobelove nagrade Vaclavu Havlu. Češki oporečnik in pisatelj o komunizmu res ni imel najboljšega mnenja, a o nesmrtni duši levičarjev na takšen način ni govoril. Po dosegljivih virih je o tem govoril Poljak, omenjal je komunizem in ne levičarjev, akademik Leszek Kołakowski, ki je bil leta 1968 izgnan iz Poljske, kasneje pa je na uglednih svetovnih univerzah predaval in preučeval komunizem in njegove utopije.

Zapisano ne pomeni, da komunistični gorečneži iz časov varšavskega pakta in še prej niso zavajali in lagali. Seveda so, nezavedno in zavedno. A ko je Kołakowski govoril o njih, torej o komunizmu, ni opisoval sedanjih politikov, levičarjev, ki zagovarjajo vključujoč odnos do migrantov. Ni opisoval aktualne evropske politike, še manj pa razmere v slovenski politični areni. V mislih je imel točno določen politični sistem, v točno določenem zgodovinskem obdobju, v mislih je imel točno določene ljudi, ne pa poslanca Milana Brgleza ali slovenske stranke Levica.

Grims je vse to pomešal. Vaclava Havla bi mu lahko oprostili, a potrebna je res zajetna žlica intelektualne lenobe (ali pa zgolj zlobnosti), kadar javno primerjaš neprimerljivo. Če Grimsu spodrsne pri osnovnih zgodovinskih dejstvih, ni razloga, da bi mu verjeli takrat, ko opleta s strašljivimi scenariji o propadu evropske civilizacije.