Človekove pravice niso rezervirane samo za nekatere

Zakaj je vprašanje migracij potrebno reševati globalno 

Evropska desnica se odloča med politiko nemške kanclerke Angele Merkel in politiko madžarskega predsednika Viktorja Orbana. Slovenska desnica je ta teden očitno izbrala politiko slednjega, saj je enotno zavrnila Marakeško deklaracijo, ki jo poleg papeža Frančiška v Evropi podpirajo številne krščanske organizacije. Slovenska Karitas jo denimo celo že izvršuje. Če je še niste prebrali, prevod v celoti najdete na tej spletni povezavi. Marakeška deklaracija je globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Številni mediji in politiki pa z njim spretno manipulirajo in ga skušajo prikazati kot nekaj strašljivega, predvsem se ga bojijo populisti, saj migrante pogosto uporabljajo kot orodje za manipuliranje z množicami. O tem bomo podrobneje pisali v naslovni temi nove Mladine, ki izide jutri, torej v petek, 23. novembra.

Marakeška deklaracija je vroča debata tudi v Evropskem parlamentu. Igor Šoltes, evropski poslanec pri stranki Zelenih, pravi, da se je o dotičnem dokumentu v zadnjem času natrosilo veliko neresnic in zavajajočih zapisov. "Nekatere so kar neverjetne, od tega, da bo spodbudila nov velik val beguncev, da jemlje suverenost državam pristopnicam, da ogroža varnost in gospodarsko perspektivo, do trditev da so Združeni narodi usmerili svoje delovanje proti interesom poštenih domoljubov in da se nam obeta kataklizma. Tudi retorika predstavnikov nekaterih držav članic, ki Dogovor Združenih narodov o migracijah zavračajo z utemeljitvijo, da bi migracije lahko postale človekova pravica, je strašljiva," izpostavlja Šoltes in dodaja, da smo postali priče konstantni sovražnosti in izkoriščanju teme migracij za retoriko nestrpnosti in spodkopavanju pomembnih vrednot, na katerih sloni evropska povezava, kot tudi naraščajočega nevarnega nacionalizma.

Šoltes poudarja, da se je na tovrsten globalni dogovor o sodelovanju na področju migracij čakalo predolgo. "Človekove pravice niso rezervirane samo za nekatere. Učinkovito upravljanje migracij je tudi obramba suverenosti in varnosti držav, varnosti tudi za tiste najšibkejše v karavanah bežečih. Deklaracija ima velike ambicije in prav je tako, nasloviti je potrebno prava vprašanja, da dobimo prave odgovore, ki ponudijo rešitve. Tega pa ne more storiti vsaka država posebej, pač pa vse skupaj," meni Šoltes.

Protipropaganda, četudi temelji na neresnicah, pa ni povsem neškodljiva, saj v marsikateri državi članici EU uspeva. Denimo v Avstriji, ki je trenutno predsedujoča Svetu EU. Omenjena država in naša severna soseda je kategorično odstopila od soglasja k dogovoru, s tem pa je dala zeleno luč še drugim državam članicam. Podobna stališča so zavzele tudi nekatere države, ki niso pripravljene na vsebinsko razpravo o migracijah in soočanju z njimi, temveč zgolj ponavljajo, da je potrebno migracije ustaviti.

Šoltes opozarja, da ima Marakeška deklaracija med cilji tudi pomembna področja boja proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi. "Nerazumno je, da bi katerakoli država zavrnila takšne cilje, kar je še en dokaz več, da gre pri zavračanju podpore temu pomembnemu dokumentu predvsem za notranjepolitično merjenje moči. In da se ne išče rešitve, temveč težave," dodaja evropski poslanec.

"Učinkovito upravljanje migracij je tudi obramba suverenosti in varnosti držav, varnosti tudi za tiste najšibkejše v karavanah bežečih. Deklaracija ima velike ambicije in prav je tako, nasloviti je potrebno prava vprašanja, da dobimo prave odgovore, ki ponudijo rešitve. Tega pa ne more storiti vsaka država posebej, pač pa vse skupaj."
(Igor Šoltes, Zeleni) 

Evropska poslanka Tanja Fajon, članica stranke Socialistov in demokratov, da Marakeška deklaracija nikakor ne odpira vrat za migracije in prav tako ne izenačuje migrantov z begunci. "Dogovor potrjuje tako obveznosti migrantov in držav kot tudi pravice, hkrati pa potrjuje polno suverenost držav glede upravljanja z migracijami in krepi boj proti nezakonitim migracijam," pojasnjuje evroposlanka in poudarja, da bo povsem ločen globalni dogovor glede beguncev sprejet v ločenem procesu do konca leta, in sicer skupaj z letnim poročilo delovanja Visokega komisariata za begunce. "Ta je bil sicer na začetku del istega procesa kot »marakeška deklaracija«, ki ga je na vrhu v New Yorku septembra leta 2016 začela generalna skupščina ZN, a je bil nato zaradi svoje občutljive narave ločen. Ravno zaradi razlogov, ki jih nekateri želijo sedaj zlorabiti, da bi namreč ogrozil sprejetje sploh prvega dogovora ZN o legalnih in urejenih migracijah," dodaja Tanja Fajon.

Danes je na svetu več kot 258 milijonov migrantov, ki živijo zunaj države, v kateri so bili rojeni. To število se bo v prihodnje močno povečalo zaradi naraščajočega števila prebivalstva, večje povezanosti, zaradi trgovine in globalizacije ter zaradi naraščajočih neenakosti, demografskih gibanj in podnebnih sprememb. Tanja Fajon izpostavlja, da lahko migracije ob ustreznem upravljanju prinesejo ogromno priložnost in koristi tako migrantom, državam gostiteljicam kot tudi izvornim skupnostim, in da Marakeška deklaracija pomeni uvod v proces, ki stremi k upravljanju z migracijami na dolgi rok v korist vseh.

"Deklaracija naslavlja tudi številna občutljiva vprašanja izkoriščanja in diskriminacije delavcev ter kršitev njihovih pravic, zlasti v manj razvitem svetu, saj so ravno migranti največkrat žrtve kršenja temeljnih pravic, zlorab, nepoštenih praks, ponekod celo prisilnega dela."
(Tanja Fajon, Socialisti in demokrati)

"Deklaracija naslavlja tudi številna občutljiva vprašanja izkoriščanja in diskriminacije delavcev ter kršitev njihovih pravic, zlasti v manj razvitem svetu, saj so ravno migranti največkrat žrtve kršenja temeljnih pravic, zlorab, nepoštenih praks, ponekod celo prisilnega dela. Za konkretne primere nam ni treba pogledati daleč, zgolj čez našo severno mejo v Avstrijo. Sodišče EU je nedavno razsodilo v korist slovenskemu podjetniku v primeru diskriminacije v Avstriji, odprto še ostaja vprašanje otroških dodatkov delavcev migrantov v Avstriji," pojasnjuje poslanka Socialistov in demokratov in dodaja, da so migracije globalno vprašanje in ga moramo zato tudi kot takega reševati.

Več o Marakeški deklaraciji in kako je ta razklala evropsko desnico si preberite jutri v novi Mladini.