Pravica ali grožnja?

Pozdravljeni, v članku „Pravica ali grožnja“ g. Črnič sprašuje, kaj je laična šola: tista, ki izhaja iz tega, da smo vsi enaki ali tista, ki upošteva različnost učencev?

Dejstvo je, da smo različni po tistem, kar nam je dala narava: barvi kože, psihičnih, fizičnih zmogljivostih, inteligenci, ipd ... različno obnašanje, verovanje, oblačenje ipd pa nam je, na en ali drug način, privzgojeno.

Laična šola, ki naj bi prispevala k boljši jutrišnji družbi, bi morala izhajati iz naravnih sposobnosti posameznika, saj le na ta način vsak od sebe, da sebi in družbi to, kar zmore! V laični šoli se upošteva, da so učenci različni po naravi, enaki pa po obveznostih in pravicah v šoli (pravilih oblačenja, nošenja simbolov itd.). Če v šoli upoštevamo privzgojene, „umetne“ razlike med učenci, kdo bo „arbiter“, ki bo določal, katere razlike so sprejemljive, katere pa ne? (Iz preteklosti vemo, da je to tisti, ki je na oblasti in ima od tega koristi.) Letos je v neki vasi na Primorskem viselo obvestilo župnika, naj žene hodijo spodobno oblečene v cerkev. V isti vasi divjajo najstniki po cesti in vaških poteh, vsi po vrsti, brez čelade - to ni bilo vredno obvestila staršem!? V času fašizma so v tej vasi osnovnošolci morali nositi fašistične uniforme ... Ustvarjanje poslušnega človeka se začne z narekovanjem pravil oblačenja (nošenjem uniforme, simbolov ...), potem pa se preide na druga pravila.

Ali je gospa, ki pravi, da je srečna, ko hodi pokrita od glave do pete (tudi pri 30. stopinjah) bolj svobodna kot tisti, ki zaradi fizične, verske, ekonomske, socialne prisile, nosi enaka oblačila?

Večina ljudi pri sebi ne loči umetno ustvarjene potrebe od naravnih, medtem ko jim umetne potrebe tujcev povzročajo nelagodje. Populistične stranke to dejstvo izkoriščajo. Tiste stranke, ki so pa kritične, do umetnih potreb, navad, simbolov ipd. prebivalcev v lastni državi ,v Evropi, so pa hkrati nekritične do ustvarjenih, umetnih potreb ljudi, ki prihajajo v Evropo, puščajo veter v jadra populistom!

V današnjem razvitem svetu (kjer ima pomembno vlogo poleg „ tradicionalnih“ umetnih potreb tudi moda in potrošništvo) velja, kar pravi Chomski: „Zunanja svoboda, notranja nesvoboda“!

V laični šoli mora biti jasno, kaj so naravne potrebe in kaj so umetno ustvarjene potrebe (ki so ustvarjene zato, da prinašajo koristi le tistim, ki jih ustvarjajo).

Lep pozdrav.