Poleti suše, pozimi poplave

Če se svetovne države niti v prihodnje ne bodo znale in zmogle dogovoriti o skupnem ukrepanju za zajezitev izpustov toplogrednih plinov, se Sloveniji zaradi podnebnih sprememb do konca stoletja ne obeta nič dobrega. Po črnem scenariju, ki predvideva nadaljnje naraščanje izpustov, se bodo poletja pri nas spremenila v en sam vročinski val.

»Število dni s temperaturo, višjo od 30 stopinj Celzija, je zdaj približno 20 na leto. Po črnem scenariju jih bo do konca stoletja več kot 60,« pravi vodja sektorja za analize podnebja in vodnega kroga na Agenciji za okolje Mojca Dolinar, ena od avtoric ta teden objavljenega poročila o tem, kaj nas z vidika podnebja najverjetneje čaka v prihodnjih desetletjih. Slovenija bi se po tem scenariju do konca stoletja segrela za dodatne 4 stopinje Celzija. Že v zadnjih 50 letih se je segrela za približno 2 stopinji. »Temperatura bo še naprej rasla, ne glede na to, kaj bomo storili z izpusti toplogrednih plinov. Lahko pa vplivamo na to, s kakšno hitrostjo bo naraščala in kako močno bo narasla.«

Napovedi, predstavljene v poročilu, so povzetek najverjetnejšega razvoja dogodkov, kot ga slika več mednarodno uveljavljenih podnebnih računalniških modelov.

Glede na napovedi se bodo poleg poletnih temperatur najbolj zvišale zimske. To pa ima lahko daljnosežne posledice, sploh v povezavi s predvidevanjem, da se bo količina zimskih padavin občutno povečala. Ker bo zaradi višjih temperatur precej manj padavin v obliki snega, se bo močno povečala nevarnost zimskih poplav. Hkrati bo vsa ta voda takoj odtekla. »Sneg je naravni zadrževalnik, ki vodo prenaša v rastno obdobje. Zimsko vodo bomo nekako morali zadržati,« pravi Mojca Dolinar. Glede na dostopne podatke so se snežne padavine že v minulih 50 letih bistveno zmanjšale, močno se je skrčila tudi povprečna snežna odeja. »V sredogorju se je celo prepolovila. Zaradi zviševanja zimske temperature se bo trend zelo verjetno nadaljeval.«

Nasploh modeli napovedujejo manj ugodne padavinske vzorce. »Zelo se bodo povečali padavinski ekstremi. Ko bomo imeli padavine, bodo te intenzivnejše, med njimi pa bodo večji presledki, zaradi česar se bo povečala možnost za sušo.«

Podnebni sistem je kot velika čezoceanska ladja. Ko je enkrat v gibanju, ga ni mogoče zlahka ustaviti in spremeniti smeri. »Do sredine stoletja so napovedi precej zanesljive,« pravi Mojca Dolinar. »Ne glede na to, kaj bo človeštvo počelo v prihodnje, sprememb podnebja ni mogoče ustaviti na hitro. Dogajanje po letu 2050 pa je zelo odvisno od našega ukrepanja.«

Prav to je največja težava. Za kakršnokoli učinkovito ukrepanje bi se bilo nujno odreči nekaterim samoumevnim pridobitvam razvitega sveta, kot sta tako rekoč neomejeno trošenje energije in neomejena svoboda mobilnosti. In to brez tega, da bi sploh želi sadove svojega odrekanja. »Naše današnje ukrepanje se bo poznalo šele čez nekaj desetletij,« pravi klimatolog z Agencije za okolje Gregor Vertačnik. »Naše današnje ukrepanje bodo najbolj občutili naši otroci in vnuki.