30. 11. 2018 | Mladina 48 | Družba
Skoči, pet!
Šolski šport v stresu zaradi ocenjevanja
Športna vzgoja na Waldorfski šoli v Ljubljani. Za razliko od državnih šol so tam ocene pri vseh predmetih, razen za potrebo prehoda v državne srednje šole, opisne
© Borut Krajnc
Športna vzgoja je skupaj z likovno in glasbeno vzgojo nekoč sestavljala trojček tako imenovanih vzgojnih predmetov. Predmetov, ki v nasprotju z drugimi niso bili ocenjeni s številkami od 1 do 5, temveč s tristopenjsko besedno oceno: manj uspešno, uspešno in zelo uspešno. Veljali so za vsaj nekoliko manj »resne«, v primerjavi s siceršnjim poukom so ponujali nekakšno sprostitev. Tak sistem ocenjevanja je veljal vse od leta 1975 do uvedbe devetletke. »Ob uvedbi spremembe je stroka govorila o humanizaciji športne vzgoje, saj je bilo pri športni vzgoji kar nekaj negativnih ocen, a pretežno zato, ker so učitelji pogosto ocenjevali vedenje otrok, kot so prisotnost pri pouku, prinašanje opreme, ne pa njihovega znanja. Tudi materialne razmere za športno vzgojo so bile na veliko šolah precej slabe, zato so se učenci izogibali vadbi,« razlaga dr. Marjeta Kovač, profesorica na Fakulteti za šport.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Silvo Kristan, upokojeni športni pedagog
Skoči, pet!
Najprej pohvala Mladini in njenemu novinarju, ker sta dregnila v osje gnezdo, v ocenjevanje šolske športne vzgoje (Skoči, pet!, 30. nov. 2018). O tem vprašanju je bilo v zadnjih tridesetih letih že veliko napisanega. Vrsta področnih strokovnjakov se je zavzemala za humanizacijo tega šolskega predmeta, ta pa se pokaže v prvi vrsti v načinu ocenjevanja. Več