Prvi gensko spremenjeni otrok?

Kitajci preizkušajo meje etične sprejemljivosti

Že nekaj let živimo v svetu, kjer je zaradi napredka v biotehnologiji spreminjanje človekove genske zasnove povsem uresničljiva možnost. Za to je mogoče uporabiti tehnologijo CRISPR, element bakterijskega imunskega sistema, ki lahko na točno določenem mestu prereže košček DNK in onesposobi izbrani gen ali pa ga nadomesti z drugim. Uporaba tehnologije je razmeroma preprosta in poceni, dostopna je številnim znanstvenikom po vsem svetu. Do zdaj je bila ponekod dovoljena zgolj na zarodkih, iz katerih se nikoli ne bi rodili otroci. Zadnji korak so preprečevali skrb o zadostni ravni varnosti in zanesljivosti, pa tudi zakonodajne ovire in etični pomisleki.

Ta teden pa je svet obkrožila novica, da naj bi se bili na Kitajskem rodili prvi deklici, ki so jima v fazi zarodka spremenili del genskega zapisa. Genetik He Jiankui z Znanstveno-tehnološke univerze v Shenzhenu trdi, da je v postopku umetne oploditve zarodka, iz katerih sta zrasli deklici Lulu in Nana, spremenil tako, da je onesposobil gen, ki omogoča dovzetnost za okužbo z virusom HIV. Oče deklic naj bi bil namreč prenašalec virusa, z gensko spremembo pa naj bi njegovi potomki zaščitili pred prenosom tega.

Spreminjanje genske zasnove človeških zarodkov je eno najobčutljivejših področij biotehnologije. Sprememba v zarodnih celicah pomeni, da bo tak človek to umetno vneseno spremembo prenašal naprej na potomce. Oviedska konvencija o človekovih pravicah in biomedicini, katere podpisnica je Slovenija, poleg nje pa tudi velika večina drugih evropskih držav, navaja, da se poseg, katerega namen je spremeniti človeški genom, »sme opraviti le za preventivne, diagnostične ali terapevtske namene, in to samo, če njegov cilj ni uvesti kakršnekoli spremembe v genom potomcev«.

Znanstveniki po svetu so se na novico kritično odzvali. Večinsko mnenje je, da so v tem trenutku na voljo dovolj učinkovite in predvsem varnejše metode za preprečevanje gensko pogojenih bolezni, na primer gensko testiranje pred vstavitvijo zarodka v maternico. Za preprečevanje okužbe otroka z virusom HIV prav tako obstajajo drugi ustaljeni postopki. Dodaten pomislek pri domnevnem He Jiankuijevem dosežku je, da sploh ni šlo za odpravljanje bolezni, temveč za preprečevanje morebitne okužbe. To pa bi že lahko označili za izboljševanje lastnosti, ne za zdravljenje. Od tu do izbiranja barve las ali do višanja inteligenčnega količnika je zelo majhen korak.

Za zdaj ni povsem jasno, ali sta se deklici z gensko spremembo dejansko rodili. Kitajska vlada je uvedla preiskavo. Nekatere ustanove, za katere znanstvenik trdi, da so sodelovale pri procesu, so po poročanju BBC to že zanikale.

»Ni nemogoče, da bi šlo za provokacijo, vsekakor pa je to precej verjetneje kot navedbe tistega italijanskega zdravnika, ki se je pred leti hvalil s kloniranjem človeka,« pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. »A za znanstvenike je resnično kredibilno le, kar je bilo podprto z dokazi in preverjeno z recenzijo.« Ne glede na vse pri opisanem postopku ne bi šlo za poseben znanstveni dosežek. »Za mejnik pa nedvomno.«

Pri tem Jerala upa, da dejanje ne bo povzročilo negativnega odnosa do uporabe tehnologije CRISPR za zdravljenje in za široko paleto drugih rab v prihodnosti.