Krave brez rogov ...

... in ljudje brez srca?

Državljanke in državljani Švice so pred nekaj dnevi na referendumu zavrnili pobudo za ohranjanje kravjih rogov. Volivke in volivci so z nekaj več kot polovico glasov zavrnili zamisel, naj kmetje, ki kravam rogov ne bodo odrezali, dobijo subvencijo. V Švici ima namreč le približno 10 odstotkov krav rogove, druge jih imajo odrezane ali pa jim sploh ne zrasejo. Pobudniki referenduma so se sklicevali na dostojanstvo živine in poudarjali, da gre za kruto prakso. Kmetje se raje odločajo za krave brez rogov, saj jih tako lahko več in varneje namestijo v hleve. Pobuda na švicarskem referendumu sicer ni pozivala k prepovedi rezanja rogov, temveč je terjala ustavno dopolnilo, ki bi bilo podlaga za subvencije kmetom, ki bi kravam rogove pustili, sredstva pa bi lahko denimo porabili za večje hleve.

Referendumsko pobudo je sprožil 70-letni govedorejec Armin Capaul, ki je v Švici postal prava medijska zvezda. Med drugim je dejal, da so ga k pobudi nagovorile njegove krave, s katerimi se menda redno pogovarja. Zavzema se za to, da bi krave spoštovali takšne, kot so, in jim pustili rogove. »Ko jih pogledate, vedno nosijo glavo pokonci in s ponosom. Ko jim odstranite rogove, pa so žalostne,« je dejal in v 18-mesečnem roku zbral skoraj 120 tisoč podpisov ter na svojo stran pridobil tudi organizacije za varstvo okolja in živali.

In kako je s tem pri nas? Tomaž Cigler iz Veterine Brestanica na podlagi izkušenj pravi, da gre v resnici za načelno vprašanje, saj so kravji rogovi z vidika reje brezpredmetni. »Danes kravji rogovi niso več težava, saj so pri nas krave večinoma brez njih, in to ne zaradi tega, ker bi jim jih redno odstranjevali, temveč zato, ker so te živali že genetsko takšne, da jim rogovi sploh ne zrasejo. Časi rezanja rogov so bolj ali manj mimo, zato tega ne počnemo več. Sicer gre za kratek postopek, pri katerem žival dobi lokalno anestezijo, večinoma pa se opravlja pri teličkih. Krave so imele nekoč rogove, da so se obranile pred nevarnostjo, recimo pred volkovi, danes jih tako rekoč ne potrebujejo več,« pojasnjuje Cigler.