Oče naroda s krvavimi rokami

Med slovenskimi osebnostmi 20. stoletja vsekakor izstopa Rudolf Maister. 30. oktobra 1918 je Mariborski (nemški) občinski svet razglasil mesto z okolico za del Nemške Avstrije. Maister je nemudoma prevzel v mestu vojaško oblast; slovenski Narodni svet za Štajersko pa ga je podprl in mu podelil generalski čin. Prevzel je vojaško poveljstvo nad vso Spodnjo Štajersko ter pripravil vključitev v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Večinsko, nemško govoreče prebivalstvo Maribora je 3. novembra ustanovilo Schutzwehr / Zeleno gardo. Maister je v nekaj tednih zbral okrog 4.000 prostovoljcev, ki so 23. novembra razorožili gardo in vzpostavili v Mariboru de iure in de facto delovanje slovenskega Narodnega sveta za Štajersko.

Kratek povzetek je potreben, da si osvežimo spomin na razmere in dogajanja v Mariboru novembra 1918 ter na tragične dogodke dva meseca pozneje, ki so spodbudili časnik Mladino, da je objavila o tem prispevek. Morda bi vse skupaj spregledal, če ne bi bilo udarnega naslova uredništva in sklepa dr. Gašpariča: Krvava nedelja ni dogodek, ki bi ga načrtno zamolčali, je pa v javnosti manj znana. Slovenci pač vztrajno mitiziramo Maistra, čeprav je resnica malo drugačna - bil je dober, ne pa nujno genialen vojak, ki je bil v pravem trenutku na pravem mestu.

Zgrozil sem se nad naslovom »krvave roke očeta naroda«. Kako zlahka oblatimo in odrekamo zasluge? Se je mogoče izvleči iz vojne, ne da bi tako ali drugače spodrsnilo. Težko. Vse skupaj me je prizadelo, zato sem pobrskal po spominu in skopih ostankih očetovega arhiva, enega številnih, ki so bili (upam), citiram: takrat v pravem trenutku na pravem mestu.

Iz porumenelega izvoda Marburger Zeitung, ki je izšel 24/25 januarja 1942, sem razbral, da gre za »Marburger Bluttag«, Krvavi ponedeljek in ne Krvavo nedeljo, kot je pomotoma pisalo v Mladini. 27. januarja 1919 se je general Maister v Narodnem domu sestal z ameriško vojaško delegacijo, da bi določili mejo (in pripadnost Maribora Sloveniji). Bil je delovni dan, potekal je šolski pouk. Pod geslom »Alle auf die Straße. Wir wollen zeigen daß Marburg deutsch ist« so se zbrali meščani, da bi z množičnostjo prepričali Američane, da so del avstrijske skupnosti.

Po pričevanju piscev je policijski komisar Senekowitz (dr. Ivan Senekovič, op. pisca) z grozečim mahanjem s pištolo pred Mestno hišo vznemiril zborovalce; maloštevilna in prestrašena straža je streljala. V nasprotju z dr. Gašparičem, krivdo za tragičen konec zborovanja težko naprtim generalu Maistru, ki je v nemirnih mesecih po razorožitvi Schutzwehra in razgretem ozračju upravičeno postavil stražo pred Mestno hišo, sam pa vodil diplomatske razgovore v Narodnem domu.

Krvavim rokam in napakam se v vojni težko izogneš, pa četudi si na pravi strani. A to, kar se je domislil zgodovinar in objavila Mladina, ni sprejemljivo. Razgreta množica bi 27. januarja 1919 po vsej verjetnosti vdrla v Mestno hišo, jo opustošila in morda bi usoda Maribora šla drugo pot. Spomnimo se, da smo junija 1991 zastražili vse pomembnejše objekte državnosti. In kaj bi se zgodilo s slovenskim parlamentom, ki so ga še nedavno kamenjali razboriteži in huligani, če ne bi bilo ograje in policistov.