Ujčkanje pijanih voznikov

Ko v Sloveniji pijani voznik povzroči prometno nesrečo, bodo policisti v poročilo denimo zapisali, da je vozil z neprilagojeno hitrostjo, izgubil oblast nad vozilom in trčil ..., da pa je bila pri njem ugotovljena tudi presežena vsebnost alkohola v krvi. »Namesto tega bi morali zapisati, da je zaradi vožnje pod vplivom alkohola vozil z neprilagojeno hitrostjo,« je prepričan Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot, nevladne organizacije, ki se ukvarja s prometno varnostjo. »Tako bi alkoholiziranost dobila povsem drugo težo v javnih razpravah in poročilih o prometnih nesrečah. To pa bi vplivalo tudi na družbeno tolerantnost do vožnje v vinjenem stanju,« še dodaja.

Že na začetku novembra so zato ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek poslali pobudo za spremembo zakonodaje s tega področja. Želijo si, da bi alkohol zakonsko opredelili kot primarni vzrok prometnih nesreč. »Neprilagojena hitrost, vožnja po nasprotnem voznem pasu itd. so v primeru opitosti posledice vinjenega stanja, primarni vzrok za nesrečo pa je seveda alkohol,« pravi Štaba.

Prejšnji teden so ministrico o tem skušali prepričati tudi v živo, med sestankom na ministrstvu. »Okrog 30 odstotkov najhujših prometnih nesreč je povezanih z alkoholom ali drugimi prepovedanimi substancami,« razlaga Štaba. »Kljub temu pa alkohol ni nikoli naveden kot primarni vzrok prometne nesreče.« Slovenija se je pridružila viziji nič, zavezi za minimiziranje števila žrtev prometnih nesreč. »In če s to vizijo misli resno in se želi odločno spopasti z najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč, moramo reči bobu bob. Če bi alkohol opredelili kot primarni vzrok prometne nesreče, bi nehali ovinkariti in bi se končno soočili s problemom.« Pri tem jih podpirata tudi Zdravniška zbornica in Zbornica kliničnih psihologov.

Po njegovih besedah trenutno veljavna ureditev otežuje pregon kaznivih dejanj v zvezi s prometnimi nesrečami. »Če bi alkohol opredelili za primarni vzrok nesreče, bi laže dokazovali naklep. Trenutno se lahko alkohol v nekaterih primerih izkaže celo za olajševalno okoliščino.« V sedanjem sistemu se namreč nemalokrat zgodi, da je voznik huje kaznovan za prekršek vožnje pod vplivom alkohola kot pa za kaznivo dejanje povzročitve hude prometne nesreče pod vplivom alkohola.

Poleg tega so ministrico, ki je izrazila načelno naklonjenost predlogom, pozvali tudi k odpravi izjeme v delu zakona o pravilih cestnega prometa, ki govori o pridržanju pijanega voznika. »Če voznik policistom, ki so ga pijanega zasačili za volanom, pove, da si je že uredil prevoz do doma, ga morajo izpustiti.« Vendar v takem primeru milosti ne bi smelo biti, je prepričan sogovornik. Vsakega pijanega voznika bi morali odpeljati v pridržanje. »Vinjen ali zadrogiran voznik enostavno predstavlja preveliko nevarnost zase in za druge, da bi tvegali, da bo nadaljeval vožnjo.«