Praznik knjige za 1324, 92 evra

Spoštovani, ker se v zadnjem času v slovenskem medijskem prostoru in na socialnih omrežjih pojavljajo vprašanja v zvezi z izvedbo Slovenskega knjižnega sejma (SKS), v katerih mrgoli netočnih namigovanj na osnovi nerealnih predpostavk, podajamo organizatorji naslednje pojasnilo: SKS je naša najstarejša knjižna prireditev– njegov začetek sega v leto 1972 – in hkrati največja, saj ga v petih dneh obišče skoraj štirideset tisoč obiskovalcev, osem tisoč otrok in mladih, sodeluje več kot sto razstavljavcev, skoraj tisoč sodelujočih na več kot tristotih spremljajočih dogodkih. Pri organizaciji in izvedbi sodeluje več kot sto ljudi, ki prispevajo več kot tisoč petsto ur svojega dela. V svoji dolgoletni zgodovini je doživel veliko sprememb. Prvi štirje sejmi so bili na Gospodarskem razstavišču (GR), vsi naslednji pa v Cankarjevem domu (CD). Do leta 2003 so založbe v Veliki sprejemni dvorani (VSD) svoje knjige le razstavljale, niso pa jih mogle prodajati. Pred osmimi leti je bila ukinjena vstopnina, leto pozneje pa je bilo odprto tudi Drugo preddverje (P-2).

S časom se je spreminjalo tudi financiranje: do leta 1991 je sejem sofinancirala Kulturna skupnost Slovenije, nato do 1993 Ministrstvo za kulturo in Ljubljanska kulturna skupnost (»za zagotavljanje širše kulturne zasnove SKS«). Po letu 1993 sejem ni prejemal nobenih javnih sredstev, zadnja štiri leta pa Javna agencija za knjigo RS namenja 10.000 € za izvedbo literarnega dela sejemskega programa, kar predstavlja pribl. 4 % celotnega sejemskega proračuna. MOL ali pokrovitelji dogodka finančno ne podpirajo. Nam najbližja in najbolj poznana knjižna sejma v Zagrebu (Interliber) in Pulju (Sa(n)jam knjige) prejemata od štiri- do desetkrat več javnih sredstev.

SKS je eden od množice projektov, ki jih vsako leto najprej za svoje člane (na sejmu imajo 23-odstotni popust pri najemu prostora) organizira Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK), ki je bila tudi edina ustanoviteljica in je izključna lastnica blagovne znamke (URSI, reg. št. 201070050). Finančna plat SKS je v pristojnosti 10-članskega, voljenega, Upravnega Odbora ZKZK, s štiriletnim mandatom, sestavljenega iz predstavnikov malih, srednjih in velikih založb, vsebinsko-programski del pa v celoti oblikuje 7-članski ožji oz. 16-članski širši, imenovan vsako leto na novo, Upravni odbor SKS.

Od leta 1981 nastaja sejem v partnerskem sodelovanju s Kongresno-komercialnim programom Cankarjevega doma; ta za dogodek, ki ni del Kulturno-umetniškega programa, ne prejema nobenih javnih sredstev. SKS je torej komercialni projekt, ki se 96-odstotno financira s prihodki od zakupljenih razstavnih prostorov, opreme in drugih storitev. Z ustvarjenim prihodkom se pokrivajo stroški sejma, ki nastajajo z organizacijo programa in izvedbo sejma. Ker sta oba soorganizatorja neprofitni organizaciji in ne poslujeta po Zakonu o gospodarskih družbah, nimata zasebnih lastnikov, ustvarjanje finančnega presežka ni temeljni predpogoj za organizacijo dogodka, kot bi to bilo v primeru, če bi bil SKS zasebni poslovni subjekt oz. podjetje. Ocenjujemo, da bi v tem primeru, na osnovi analize cen primerljivih sejmov doma in v tujini ter pridobljenih ponudb, morala biti cena najema vsaj za 70 % višja. Udeležba na SKS je avtonomna poslovna odločitev vsakega razstavljavca, tako kot morebitna udeležba na drugih knjižnih ali neknjižnih prireditvah pri nas ali v tujini. Kar nekaj založb sodeluje na sejmu neprekinjeno od vsega začetka, že 36 let.

Partnerstvo dveh neprofitnih organizacij je tako v našem prostoru dragocena izjema, ki omogoča, da imamo sejem brez vstopnine, z najnižjo ceno m2 sejemskega prostora daleč naokoli. Sejem omogoča razstavljavcem šest različnih cen najema, odvisno od lokacije in članskega statusa. Najnižja, vstopna cena je 67 €, pa do najvišje, 122 €/m2. Za primerjavo: Zagreb 58 €, Vilna 69 €, Krakov 109 €, Praga 110 €, Dunaj 160 €, Frankfurt pribl. 400 €. Podrobnejši podatki o stroškovni plati SKS, drugih splošnih sejmov pri nas ter primerljivih knjižnih sejmov po svetu so kadarkoli na voljo na sedežu ZKZK. Tudi o delitvi sredstev, popustih, pogajalskih razmerjih, cenah priklopa na električno omrežje za potrebe na razstavnem prostoru, vpisov v katalog razstavljavcev, pogojih postavljanja in podiranja, rezultatih anket iz prejšnjih let, narejenih med razstavljavci … SKS pozna tudi mehanizme, s katerimi prihaja nasproti določenim bolj ranljivim skupinam, ki so v založništvu. Z Bazarjem malih založnikov je ob minimalnem prispevku (od 120 do 160 € za celotno trajanje sejma) omogočeno sodelovanje samozaložnikom ali manjšim založbam.

Organizatorji se zavedamo, da kljub vsako leto večjemu številu razstavljavcev, obiskovalcev, prodanih knjig, velikemu zanimanju za večje razstavne prostore, za več terminov na sejemskih odrih … obstaja še veliko neizkoriščenih možnosti, ki jih lahko prepoznamo in izkoristimo le v strokovnem, strpnem dialogu vseh deležnikov. Tudi iskanje novih poslovnih modelov, prilagajanje komunikacijskih poti, ustvarjanje novih, vabljivih področij … za čim več udeležencev v knjižni verigi zahteva usklajeno timsko delo, prežeto z zavestjo, da so skupni dolgoročni cilji obiskovalcev in razstavljavcev pomembnejši od kratkoročnih, posamičnih. Prepričani smo, da v medijskem dopisovanju, prek pisem bralcev ali na socialnih omrežjih, tega ni mogoče zadovoljiti, zato to obliko komuniciranja uporabljamo zadnjič.

S pozdravi in povabilom k sodelovanju.