Pregled leta: Prekletstvo rumenih zabojnikov

Lansko leto je zaznamovalo več hudih požarov na objektih za ravnanje z odpadki, letošnje leto pa je zaznamoval predvsem strah pred tovrstnimi požari. Razlog za to so gore odpadne embalaže, ki se je kopičila na dvoriščih komunalnih podjetij.

Ljudje smo v zadnjih letih postali izjemno vestni v ločevanju odpadkov. Tako zelo, da je to začelo povzročati težave v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Sistemu, ki sloni na zasebni pobudi in ki številnim manjšim podjetjem, ki embalažo dajejo na trg, omogoča nerazumne odpustke.

Dokler je bila količina ločeno zbrane embalaže dovolj majhna, to ni povzročalo težav, saj so zasebna podjetja za ravnanje z odpadki z denarjem, ki so ga zbrala od večjih podjetij, lahko pokrivala vse stroške odvoza in obdelave. Nato pa smo ljudje postali predobri v ločevanju, hkrati pa so se razmere na svetovnem trgu z odpadno embalažo zaradi kitajske prepovedi uvoza iz drugih držav močno zaostrile. Cena odpadnih surovin je močno padla, cena sežiga v sežigalnicah pa močno narasla.

Minister za okolje Jure Leben je lahko ob nastopu mandata zgolj priznal, da je država na področju ravnanja z odpadno embalažo odpovedala. Po desetletju stalnega opozarjanja komunalnih podjetij, da sistem ne deluje dobro, pa je tudi prvi minister, ki se je odločil odločno ukrepati. Dovolil je urgentni odvoz nakopičene embalaže na državne stroške, hkrati pa napovedal, da je odpustkov za manjša podjetja, ki jim doslej sploh ni bilo treba plačevati stroškov za ravnanje z embalažo, ki jo dajo na trg, konec. »Lahko rečem samo: končno,« komentira direktor ljubljanske Snage Janko Kramžar. »Končno je nekdo ugotovil, da je cesar gol.«

Najtežja razprava s tega področja nas sicer šele čaka, saj bo verjetno treba ugotoviti, da Slovenija, če ne želi biti neprestano odvisna od tujine, potrebuje lastno sežigalnico. Prav tako pa bodo morali proizvajalci embalaže spoznati, da kombiniranje različnih materialov, ki izdelkom sicer lahko daje privlačnost, hkrati povzroča velike težave pri reciklaži.

Nasploh je videti, da bi utegnilo biti leto 2018 prelomno, kar se tiče slovenske okoljske politike. To nakazuje tudi oster odziv ministra na pritiske in grožnje v zvezi s podeljevanjem okoljskih dovoljenj za projekt črpanja zemeljskega plina v Petišovcih, kjer je pasivnost pri zaščiti zaposlenih odnesla direktorja Agencije za okolje Jožka Kneza. Okolje se iz administrativne ovire počasi spet spreminja v vrednoto.