Pregled leta: Prehranjevalski presežki

Naj presenečenje:
Penzion Resje, Nemški Rovt
Penzion Resje z resno, zanimivo in odlično izvedeno kuharijo ter pozorno in prijazno strežbo brez kakršnegakoli sledu spakovanja in afnanja je eno najprijetnejših presenečenj, na katera smo naleteli v zadnjem času. Če se v bohinjski konec še niste odpravili po poteh inšpektorja Birse, lahko izlet mirne duše združite s sledenjem špuri Konzumovega inšpektorata. Resje je res fajn!

Naj mikrokultura:
Miza za štiri, Maribor
Miza za štiri je točno to, kar pravi njeno ime: čisto navadna jedilna miza v čisto navadnem blokovskem stanovanju v Mariboru. Toda zasnova jedi, kuharska izvedba, likovna postavitev na krožnik, dramaturški scenosled degustacijske špure in način, na katerega je vse skupaj prineseno na mizo, dajejo avtorjema popolno pravico, da svoj pogon imenujeta restavracija.

Naj domačno:
Pri Damjanu, Slope
Že krožnik domačih mesnin je Damjanu lahko v diko in ponos: sočen 30 mesecev staran in na roko nafetkan pršut, dišeča klobasa in mehke rezine suhega kareja so vsak zase in vsi skupaj demonstrirali gospodarjevo mesoznansko mojstrstvo, a pri Damjanu se dobro pripravlja tudi zelenjava – na žaru pečeni šparglji so nepozabni!

Naj ob morju:
Okus, Koper
V hotelčku, ki je del večje arhitekturne 80’s groznarije, ki je del še večjega urbanističnega wastelanda med obalno hitro cesto in starim delom Kopra, človek ne pričakuje ravno navdihujoče in zanimive košte – a v koprskem Okusu smo dobili ravno to, na čelu z najboljšim primerkom ocvirkasto hrustljavo zapečene hobotnice, zaužitim zunaj grških teritorialnih voda.

Naj vrnitev:
Slovenska hiša Figovec, Ljubljana
Slovenska hiša Figovec (ki je slovenska tudi zato, ker v njej uporabljajo samo slovenske sestavine) je z ambientom, osebjem, zanimivim posodjem in sodobno kuharijo realiziran dokaz, da se da po pameti ter z zagnanostjo in domišljijo dolgcajt klasične košte narediti privlačen tudi za sodobne jedce, ki od gostilne ne pričakujejo samo hrane, ampak tudi vsaj malo posebno doživetje.

Naj bar:
Bar Vatta, Opčine
Italijanski bari so že sami po sebi ena najprikupnejših institucij zahodne soseščine, do vrhunskosti našpičeni primerki, kot je opčinska Vatta, pa so sploh doživetje in spektakel zase. Izbor napitkov od zamejskih suhih mehurčkov prek hudobne kolekcije viskijev in džinov do vrhunskih slanih prigrizkov in resnih sladic je v prijetno živahnem ambientu še posebej prepričljiv.

Naj komplet:
TaBar, Ljubljana
TaBar se trenutno zdi najboljša gostinska izkušnja v Ljubljani (pa i šire): kuhinja je ustvarjalna, a ne larpurlartistično abstraktna; postrežba je strokovna, a ne pametovalska; izbira zanimivosti je takšna, da kar kliče po vračanju, k čemur navsezadnje pripomore tudi poštena cenovna politika – kje drugje še dobite pet tako zanimivih jedi za 28 evrov? Izjemno v vseh pogledih!

Naj novost:
Hiša Fink, Novo mesto
Podjetni ljubljanskograjski šef je na domačem ozemlju ob Krki odprl že na prvi pogled sodobno in prijetno postojanko, v kateri zjutraj začne streči zajtrke in malice, sredi dneva nadaljuje s kosili, zvečer pa v zložnem tempu strežejo precej zanimivo avtorsko košto, ki jo prikladno razvrstijo v kontinentalno in morsko degustacijo.

Naj špura:
Njami suši, Maribor
Že res, da gre pri tem lokalu bolj za prostorček kot za prostor in da so tudi barski stoli ob šanku z razgledom v kuhinjo po dimenzijah sedal bolj stolčki kot stoli, a Njami Sushi je silno resen suši bar z izjemno dobro tempiranim in ravno prav spremnega razlaganja oplemenitenim omakasejem.

Naj ognjišče:
Theodosius, Vrhpolje
Theodosius pri kuhi ne zapleta stvari po nepotrebnem. Za osnovo jemlje lokalne in sezonske sestavine, deloma tudi stare recepte, potem pa jih s pravim odmerkom zdrave pameti in dobrega občutka konceptualno in tehnično posodablja. Izkoristite letni čas, ko v kaminu tli žerjavica ( jasno, z gradelo!).