Dvig standarda

Pivnica Lajbah
Grudnovo nabrežje 15, Ljubljana
Tel.: 030 413 016
Lajbahove pipe tankajo od ponedeljka do četrtka od 10. do polnoči, ob petkih in sobotah potegnejo do 3. nočne, ob nedeljah pa od 12. do 10. večerne ure.

Ambient:
sproščeno, kakopak: pivniško surove in funkcionalne mize, pivskotematske slike in plakati, tudi namizne igre in fajn muzika v ne preglasnih zvočnikih

Napitki:
pivo je tu seveda osnovno vodilo: 16 pip, na katerih se ponudba pogosto menjava; poleg tega še hladilna vitrina s prenekatero zanimivo flašo

Dostopnost:
ko ti uspe najti parkirišče kje na prulski strani obrežja Ljubljanice, si skoraj že na cilju; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
marinirane olive empanadas račje prsi

Ne tako fino:
ocvirki cheesecake

Tri empanade in mladi sir stanejo 5, ocvirki in olive 3,5, hot dog argentinc 6, lomito ter fish and chips 10, račje prsi 14, sladice 4,5 ali 5.

»A Ivan, Milan in kompanija se pa zdaj podpisujejo v “piši kao što govoriš” maniri?« se je začel spraševati Konzumov referent za kulturni program, ko je na Prulah opazil nalepke z napisom Lajbah. No, ko je malo podrezal po doušniških kuloarjih, je izvedel, da gre za nov projekt na Že-v-redu-Primož-Trubarjevi dodobra udomačene prodajalne s pivi.

Lajbah je torej pivnica – v ambientalnem smislu gre za pivnico stare šole z lesenimi mizami, oboki in proti polivanju ohmeljene tekočine odporno talno keramiko z osrednjo atrakcijo, točilnim pultom s 16 pipami, iz katerih tečejo raznorodni rokodelski (no, če že hočete, craft) zvarki, pa vendarle za zelo sodoben pivopivski pogon. Ponudba onih 16 pip je spreminjajoča se, glede na letni čas v njej zdaj žanrsko prevladujejo močnejši, slajši, temnejši porterji in stouti, a se vmes – poleg trenutno modnih kislih piv – najde tudi kakšen klasičen ležak; češkega poutnika iz Pelhřimova bi človek, recimo, kar srebal in srebal. Pivopivci bodo v Lajbahu znali ceniti resen pristop, ki se začne že pri fino kurirani ponudbi (v vitrini se najdejo zanimive polnitve tudi za starošolske pivopije, ki so geuze, de Molenova in trapistovska piva cenili še pred trenutnim kraftovskim bumom), nadaljuje s pomočjo pri izbiri in konča pri tem, da vsako pivo postrežejo v od pivovarne dobavljenem kozarcu. To bi se sicer moralo razumeti samo po sebi, ampak saj veš, da je pri nas kafanskim gazdam (in torej tudi osebju) za take reči v resnici večinoma vseeno.

V Lajbahu pa ni fino samo pivo, ampak tudi dovolj raznovrstna pivniška ponudba. Srednjeevropske klasike – golaže in klobase – smo tokrat pustili ob strani in raje ugriznili v hrustljavo zapečene argentinske (kuharski boss je argentinski Slovenec) testene žepke, empanade (nenadejano je bila poleg sirove in goveje zmagovalna tista s kremastim piščančjim polnilom), postrežene z lepo uravnoteženo sladko-kislo-ostro salso; popikali s svežo pomarančno lupinico in timijanom domiselno marinirane olive in s hmeljnim oljem pokapan mladi sir. Lajbahovcem kritično, a dobronamerno polagamo na srce, naj ocvirke pred strežbo segrejejo (ker mrzel ocvirek ni za nikamor!) in naj malo naštudirajo skuto, da tekstura cheescaka (postrežen je s sadjem, mariniranim v kislem pivu) ne bo zrnata, kot je zdaj.

Sicer pa lahko pohvalimo rožnato pečene račje prsi z bučnim pirejem in fino pivsko omako, ki kažejo, da kuharsko znanje in ambicija sežeta prek sicer odlične sendvičijade (lomito s tanko narezano govedino na žaru, na hitro umešano omleto ter česnovo majonezo; štručka za hot dog z natrgano, počasi pripravljeno govedino, dimljenim kečapom in ocvrto čebulo) in pubovske cvrtne klasike (hrustljavo ocvrti oslič in malo manj hrustljavo ocvrti krompir) na področje čisto resnih krožnikov.

Lajbah tako s ponudbo piva in hrane na pivoljubski sceni postavlja nov, precej visok standard – cmariti hamburgerje in odpirati par flaš (kvazi)krafta za resne konzumente ne bo več dovolj. In prav je tako!