Nacistična zastava leta 2019 v Ljubljani

Sredi belega dne v središču prestolnice 

Če kdaj obiščete nedeljski bolšji trg v središču Ljubljane, vas najbrž nekatere stvari, ki jih prodajajo na stojnicah, vedno znova presenetijo, kakšna tudi negativno. Če ste bolšji trg obiskali prejšnjo nedeljo, ste po vsej verjetnosti težko spregledali zastavo nacistične Nemčije z dobro vidno svastiko, ki je bila naprodaj kot vsak drug kos rabljenega blaga in položena poleg nekdanje jugoslovanske zastave, okrašene z rdečo zvezdo.

V Nemčiji, ki je bila med drugo svetovno vojno pod vladavino Adolfa Hitlerja agresor tudi na slovenskih tleh, so nacistični simboli strogo prepovedani, poveličevanje ali razkazovanje teh simbolov pa vas lahko pripelje tudi za zapahe. Nekaj podobnega je lani pri nas predlagala Zveza združenj borcev za vrednote NOB, ki je na javnost in pristojne institucije naslovila pobudo ter peticijo za prepoved rabe nacističnih in fašističnih simbolov ter simbolov tvorb, ki so med drugo svetovno vojno kolaborirale s fašističnim in nacističnim okupatorjem. V Sloveniji konkretne zakonske ureditve na tem področju ni oziroma je pomanjkljiva, saj nacističnih (ali fašističnih) simbolov ne prepoveduje, prav tako ne gesel.

Zato je kljub zastrašujočim podobam – te nekaterim preživelim žrtvam nacizma, ki so grozote v imenu t. i. nemške svastike občutile na svoji koži, najbrž povzročajo najmanj žalost in slabost – pri nas še vedno mogoče kupiti nacistično memorabilijo. In to ne zgolj na bolšjem trgu in v nekaterih antikvariatih, malodane nehigienično tik ob partizanskih simbolih, temveč tudi prek spleta. Za nacistično zastavo boste denimo v povprečju odšteli od 20 do 30 evrov.

V drugi svetovni vojni, ki jo je začela nacistična Nemčija, je umrlo približno 75 milijonov ljudi. Spomin in opomin ostajata. Tudi brez tega, da lahko ob nedeljah sredi belega dne v Ljubljani, mestu heroju, ki je bilo med vojno obdano z bodečo žico, leta 2019 kupimo nacistično zastavo.