Intervju: Quim Torra, katalonski predsednik

Politično zgodovino španske države so zaznamovali avtokratski režimi kot je bila Frankova diktatura, z močnimi elementi španskega nacionalizma in sovražnim odnosom do drugih kultur na ozemlju. Demokratizacija, ki je sledila smrti diktatorja (1975), je hkrati sprožila proces decentralizacije ozemlja, skupaj s strukturnimi spremembami, povezanimi s španskim vstopom v Evropsko unijo leta 1985. Pod strukturo demokratične države pa so vseeno, vse do danes, preživeli nekateri protidemokratični temelji diktature, na primer v več delih sodnega sistema.

Katalonija je, iz stališča ločene entitete, vseeno sodelovala pri gradnji bolj demokratične, moderne in plurinacionalne Španije. Ko je na začetku 21. stoletja zahtevala priznanje svoje nacionalnosti in stopnjevanje procesa decentralizacije, je španska država začela kampanjo sovražnosti, ki pa je povzročila rast števila podpornikov gibanja za neodvisnost do ravni, ki jih vidimo danes. Demonstracije v Barceloni, ki potekajo od leta 2010, so med najbolj množičnimi v Evropski uniji v zadnjih desetletjih. Katalonski politični voditelji že leta pozivajo k dogovoru o referendumu, a Španija ne kaže nikakršne pripravljenosti za vzpostavitev dialoga in iskanje demokratičnih rešitev na te zahteve.

Enostranski referendum o neodvisnosti, ki ga je organizirala vlada Katalonije oktobra 2017, je bil sredstvo pritiska na španske oblasti, ki niso sprejele pogajanj. Kljub policijskemu nasilju je bil izid glasovanja ugoden za podpornike neodvisnosti. Potem ko so državne oblasti ponovno zavrnile pozive k pogajanjem, je katalonski parlament izglasoval deklaracijo o neodvisnosti, ki pa nima pravne veljave. V odgovor na ta dejanja so bila sprožena pridržanja članov vlade Katalonije, ki še niso bili v izgnanstvu, dela katalonskega parlamenta in vodij dveh večjih civilno-družbenih organizacij. Že več kot eno leto ostajajo v priporu, obtoženi dejanj upora z nasilnimi dejanji, ki jih v nobenem primeru niso zagrešili.

V začetku novembra je državno tožilstvo zahtevalo kazni do 25 let zapora za obtožene politike, aktiviste in policiste, skupaj 210 let zaporne kazni. Sojenje se bo pričelo v januarju, kar pomeni, da je čas, da se Evropa odzove in Španijo usmeri nazaj na pot demokracije in političnega dialoga.