Vsak je rdeč pod kožo

Milan Zver je v bogati politični karieri nabral veliko funkcij. Je podpredsednik stranke SDS in vodja njenega odbora za izobraževanje, evropski poslanec, svoj čas je bil minister za šolstvo v vladi Janeza Janše, v začetku 90. let pa je bil v krogu Jožeta Pučnika. Pred tem je Zver zasedal položaj, na katerega je manj ponosen – bil je član zveze komunistov. In to ne eno ali dve leti, temveč celo desetletje, od 1979 do 1989, ko je dokončno postalo jasno, da partijska knjižica ne zagotavlja več uspešne politične kariere.

Rdečo plat Zverove kariere je v več zapisih v tedniku Reporter omenil kolumnist Boštjan M. Turk, njegov nekdanji podpornik in sodelavec v neuspešni predsedniški kampanji leta 2012. V svojih zapisih je razkril, da je bil Zver do konca 80. let prejšnjega stoletja predsednik mladinske partijske organizacije v domačem Destrniku, kot sodelavec revije Teorija in praksa pa je v svojih prispevkih vneto branil jugoslovansko socialistično ureditev. Tako je Zver v eni izmed številk bralce svaril pred »nevarnostjo klerikalizma« in kot zdravilo zanjo navedel naslednji recept: »Poleg proučevanja politične misli t. i. kolektivnih akterjev je potrebno vključiti še posebne monografske študije vidnejših mislecev (in politikov), kot so: Kidrič, Kardelj (in drugi).«

Že nekaj let zatem je Milan Zver tudi sam podlegel nevarnosti, na katero je opozarjal. Danes se udeležuje maš za domovino.

Ni edini, v bistvu je zgolj posnemovalec predsednika SDS Janeza Janše, ki se je v partijo prav tako včlanil sredi 70. let, v vlogi za članstvo pa je zapisal, da želi »delovati v ZK in doprinesti svoj delež pri izpolnjevanju zastavljenih nalog in se hkrati bolj izobraziti v marxistični ideologiji«. Kasneje so Janšo iz partije izključili, on pa se je zoper izključitev neuspešno pritožil.

Član partije je bil do leta 1989 tudi nekdanji Janšev notranji minister Vinko Gorenak. Prav iz krogov okoli same SDS pa je ob čistkah v stranki prišlo na dan tudi, da naj bi v nekdanji jugoslovanski Službi državne varnosti, popularno imenovani tudi Udba, delovala nekdanji strankin ideolog Peter Jambrek in eden Janševih bivših najtesnejših sodelavcev Miha Brejc.

Zverovo članstvo v partiji bi morda ostalo skrito javnosti, če ne bi prišlo do spora med njim in publicistom Turkom. Razkol se je zgodil med Zverovo predsedniško kampanjo pred sedmimi leti, ko naj bi Turk šele od sodelavcev izvedel, da se je veliki up slovenske desnice v neki drugi politični inkarnaciji udinjal njenemu antipolu. Ko Zver ni podprl njegove kandidature za predsednika Zbora za republiko in je slednji Turka leta 2016 celo izključil, je publicist začel opozarjati na Zverovo skrbno skrito preteklost.

Zver svoje delovanje v strukturah bivšega režima pripisuje mladostni zaslepljenosti. V intervjuju za strankarsko glasilo Demokracija se je izgovarjal, da je pri članstvu v partiji šlo za »napako iz najstniških let«. Toda pri 27 letih, kolikor jih je štel, ko je vrnil partijsko knjižico, bi Zvera težko zamenjali za nezrelega najstnika.