Milan Kučan: Obramba sovražnega govora ogroža pravico govora in vse druge politične pravice

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je na slovesnosti ob obletnici pobojev partizanov na Brdcih in v Lajšah spregovoril o vojni, izkušnjah iz preteklosti, današnjem sovražnem govoru, nujnosti sožitja med narodi, zavzemanju za mir, civilizacijskih standardih in vrednotah ter prihodnosti Evrope in Slovenije 

Prvi predsednik samostojne Slovenija Milan Kučan je danes v Cerknem spregovoroil ob obletnici pobojev partizanov na Brdcih in v Lajšah. Začel je z besedami komandanta IX. korpusa Lada Ambrožiča Novljana, ki je o grozodejstvih, ki so se dogajale, dejal sledeče: »Pravijo, da so se dogajale strašne stvari. Kaj drugega pa je vojna, če ne strašna stvar?« 

"Ena takih groznih stvari se je zgodila tudi tukaj, v Cerknem, na Brdcih, in nato nadaljevala v bližnjih Lajšah. Danes se takratnih dogodkov spominjamo zato, da jih obžalujemo in da se z dolžnim človeškim spoštovanjem poklonimo spominu na vse, ki so v vrtincu vojnih strahot, krivi brez lastne krivde, izgubili življenja. Spominjamo pa se jih tudi zato, da bi nas opomnili na našo skupno dolžnost, da storimo vse za to, da bi preprečili ponovitev presežnega zla, kar vojna je," je nadaljeval Kučan.

"Mi Slovenci, ki nas je vojna zaznamovala in razdelila tako zelo, da še danes ne zmoremo do konca odgovorno pogledati nanjo kot na celoto, ki je naša skupna velika, a tudi tragična preteklost, imamo svoj del odgovornosti, da se postavimo na stran tistih narodov in politik, ki se odločno zavzemajo za mir. Samo mir, sožitje, sodelovanje in medsebojno spoštovanje narodov nam zagotavljajo prihodnost in obstoj. To je nauk, ki ga Slovenci nosimo s seboj skozi vso svojo dolgo uporniško in dostikrat trpko zgodovino," je v svojem govoru dodal nekdanji predsednik republike.

"Samo mir, sožitje, sodelovanje in medsebojno spoštovanje narodov nam zagotavljajo prihodnost in obstoj."
(Milan Kučan)

Poudaril je, da se moramo za mir zavzemati vedno, ne zgolj takrat, ko to ne izziva zamer pri velikih in močnih, katerim smo domnevno v roke položili svojo usodo, češ da bodo pri varovanju svojih interesov mislili tudi na nas, je zmotno in ni dovolj: "Zavzemanje za mir brez nevarnosti, je poceni. To zmore vsak. Zavzemati se za mir kljub nevarnostim, pa zmore le suveren, zrel, z vojnimi strahotami preizkušen narod."

"Zavzemati se za mir danes, pomeni dvigniti glas proti nevarnemu trendu spodkopavanja etičnih in mednarodnopravnih temeljev, nastalih na izkušnjah 2. svetovne vojne, ki so Evropi več kot pol stoletja zagotavljali stabilnost, varnost in mir," je dodal.

Kučan je izpostavil, da se danes zdi, da se čas, ko smo po padcu berlinskega zidu Evropejci z optimizmom zrli v prihodnost svoje celine kot območje miru, stabilnosti, varnosti in sodelovanja, izteka: "Vse manj je soglasja o razumevanju demokracije in njenega pomena, še manj glede vladavine človekovih pravic. Na prizorišču Evrope so vse glasnejši in vplivnejši politiki, ki teh načel in vrednot ne sprejemajo in ki načrtno zavračajo temelje, med katerimi sta tudi solidarnost in medsebojna odvisnost."

"Zavzemanje za mir brez nevarnosti, je poceni. To zmore vsak. Zavzemati se za mir kljub nevarnostim, pa zmore le suveren, zrel, z vojnimi strahotami preizkušen narod."
(Milan Kučan)

Kučan je dodal, da bi moral Slovenijo ta trend skrbeti, kajti z njim se rahljajo pravni in etični okvirji, znotraj katerih smo se počutili varne in enakopravne. Biti bi morali med tistimi, ki se odločno zavzemajo za obstoj EU, za ustrezno prilagoditev njenih brezzobih institucij in postopkov ter za povečanje njenega vpliva v svetovnem političnem in gospodarskem dogajanju, je poudaril nekdanji predsednik.

"Pred nami so volitve v evropski parlament. To bo priložnost, da takšne svoje poglede tudi uveljavimo. Pri izbiri naših poslancev bi poglavitno merilo moralo biti njihova dosedanja opredelitev do teh vprašanj, torej njihov odnos do temeljnih interesov Slovenije. Pri tem ne gre za delitev na politično levico in desnico. Gre za temeljne civilizacijske standarde, ki so jih očetje sodobne Evrope prelili v pravne odnose in ustanove po izkušnjah morije svetovne vojne, zato da bi nas zavarovali pred nevarnostjo njene še bolj krvave ponovitve. Zvestoba tem načelom in njihova ohranitev sta zato vitalni interes Slovenije, pomembnejši od kakršne koli strankarske ali politične pripadnosti. Bodo stranke, ko bodo določale liste svojih kandidatov, to upoštevale? Bomo znali to razumeti mi državljani, ko bomo na voliščih obkrožali številke pred ponujanimi kandidati? Odgovornost za izbiro je naša. Te nas ne more odvezati nihče," je povedal Kučan.

Nato pa je opozoril tudi na sovraštvo: "Vojne se pričenjajo s sovraštvom. Brez sovraštva ni grozodejstev, kakršnih se spominjamo danes tukaj. V zadnjem času se veliko govori o sovraštvu in o javnem govoru, ki sovraštvo razširja in poglablja. Tudi v Sloveniji. Ni pa resnega odpora, s katerim bi se mu zoperstavili in mu v odnosih med nami in v družbi na sploh odrekli domovinsko pravico. Očitno ni prave politične volje in pripravljenosti za to."

"V zadnjem času se veliko govori o sovraštvu in o javnem govoru, ki sovraštvo razširja in poglablja. Tudi v Sloveniji. Ni pa resnega odpora, s katerim bi se mu zoperstavili in mu v odnosih med nami in v družbi na sploh odrekli domovinsko pravico. Očitno ni prave politične volje in pripravljenosti za to."
(Milan Kučan)

"Ob tem je veliko sprenevedanja. Še posebej, ko se nestrpnost, spodbujanje sovraštva in nasilja v javnem govoru poskuša opravičevati s svobodo izražanja. Tej svobodi, ki je človekova pravica in ena ključnih varovalk demokracije, seveda nihče ne oporeka. Nerazumljivo pa je, da je zaskrbljenost za pravice tistih, ki so nosilci sovražnega govora, nestrpnosti in nasilja, večja od zaskrbljenosti za tiste skupine in posameznike, ki so tarča sovraštva in sovražnega govora. Kot da ti slednji nimajo pravice do varnosti in dostojanstva. Molk in neodzivnost na pojave sovražnega govora zato v resnici ne branita svobode govora, pač pa jo ogrožata. Pristajata namreč na spodjedanje temeljev civiliziranega dialoga. Ko dobi sovraštvo politično legitimnost, besede razuma in omike v družbi zamrejo. Zato bi morali skupaj zavrniti zlorabe svobode govora. Obramba sovražnega govora v največji meri ogroža prav pravico govora in prej ali slej tudi vse druge politične pravice. Izkušenj v preteklosti je dovolj," je poudaril Kučan.

Prvi predsednik samostojne Slovenije je dejal, da posledic sovražnega govora represivno delovanje državnih organov ne more zaustaviti: "Še nikjer jih ni. Je pa možen in potreben jasen dogovor v družbi, da so širjenje sovraštva, nestrpnost in ščuvanje k nasilju nesprejemljiva; da je takšno ravnanje zavržno in vredno obsodbe. Dogovor o tem pa je bo bistveno bolj učinkovit, če bodo svoj glas zanj zastavile tudi najvišje moralne in mnenjske avtoritete v družbi, od predsednika republike do najvišjih verskih voditeljev. Očitki in bojazen, da bi z obsodbo sovražnega govora omejevali svobodo izražanja, so prazni. Nasprotno. S svojo jasno obsodbo konkretnih pojavov sovražnega govora bi pomembno prispevali h krepitvi temeljih civilizacijskih standardov in vrednot, na katerih je zgrajena povojna ureditev Evrope, in tudi načel, ki so zapisana v slovenski ustavi. Skupaj bi lažje uspeli utrditi spoznanje, da pravice človeka niso absolutne, pač pa so omejene z enakimi pravicami drugih, da pa je absolutna lahko le odgovornost posameznika."

"Z jasno obsodbo konkretnih pojavov sovražnega govora bi pomembno prispevali h krepitvi temeljih civilizacijskih standardov in vrednot, na katerih je zgrajena povojna ureditev Evrope, in tudi načel, ki so zapisana v slovenski ustavi."
(Milan Kučan)

Javna beseda je nadvse dragocena vrednota. Doslej se je zanjo in zoper njeno zlorabo odločno izpostavil predsednik vlade Marjan Šarec. Kdaj se bodo enako jasno odzvali tudi drugi, je utemeljeno pričakovanje. Je res potrebno čakati, da se zgodi najstrašnejše?" je vprašal Kučan in dodal, da se je potrebno o teh stvareh pogovoriti, kajti sicer je molk mogoče razumeti tudi kot pritrjevanje. Prav  z molkom in prestrašenostjo nosilci sovražnega govora računajo , ko vztrajno prestavljajo meje dovoljenega, dopustnega in sprejemljivega, je dodal.

"Naj se vrnem k dogodkom, ki se jih spominjamo danes. V naš spomin stopajo surovosti, ki so tuje vsakršni predstavi o solidarnosti, ki v medsebojnem spoštovanju povezuje svobodne ljudi, odgovorne do skupnosti in njene prihodnosti. Samo solidarna skupnost pa bo lahko odporna do preizkušenj, ki jih prinaša naš negotov čas," je sklenil Kučan.