Vasko Simoniti, nekdanji kulturni minister, je ozmerjal pravnika Dragana Petrovca
O nizkotnosti in potuhnjenosti
Nekdanji kulturni minister, revizionist Vasko Simoniti
© Borut Peterlin
Nekdanji minister za kulturo v mandatu prve vlade Janeza Janše, danes predsednik odbora za kulturo pri stranki SDS, je med gostovanjem na strankarski televiziji Nova 24 grobo napadel pravnika Dragana Petrovca. Profesorja ljubljanske pravne fakultete je Simoniti označil za »revo« in še »podtikovalca in potuhnjenca«, njegova kritična razmišljanja o Simonitijevem krogu revizionističnih zgodovinarjev pa za »izraz potuhnjenega pisanja, ki je značilno za udbovske ovaduhe«. »Ta podlost, nizkotnost tega človeka je neizrekljiva,« je bentil Simoniti ob vidnem odobravanju »novinarja« Nove 24.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Nekdanji kulturni minister, revizionist Vasko Simoniti
© Borut Peterlin
Nekdanji minister za kulturo v mandatu prve vlade Janeza Janše, danes predsednik odbora za kulturo pri stranki SDS, je med gostovanjem na strankarski televiziji Nova 24 grobo napadel pravnika Dragana Petrovca. Profesorja ljubljanske pravne fakultete je Simoniti označil za »revo« in še »podtikovalca in potuhnjenca«, njegova kritična razmišljanja o Simonitijevem krogu revizionističnih zgodovinarjev pa za »izraz potuhnjenega pisanja, ki je značilno za udbovske ovaduhe«. »Ta podlost, nizkotnost tega človeka je neizrekljiva,« je bentil Simoniti ob vidnem odobravanju »novinarja« Nove 24.
Petrovec, eden najuglednejših pravnikov in kolumnistov v slovenskem prostoru, si je žalitve prislužil z zapisom v Sobotni prilogi Dela, v katerem se je odzval na pisanje Simonitijevega kolega, pisatelja Aleša Bergerja. Slednji je, prav tako v Delu, objavil razmišljanje o poimenovanjih osnovnih šol po partizanskih herojih in zavzel stališče, da gre za ostanek zgodovinske mitologije preteklega režima.
Petrovec mu je oporekal z argumentom, da objektivno zgodovinopisje ne sme izbrisati nobene plati preteklih dogodkov – ne povojnih pobojev (pravnik jih je označil za zločin, ki ga je mogoče obravnavati tudi po kazenskem postopku) in tudi ne temeljnih resnic o kolaboraciji in narodnoosvobodilnem boju. V tem kontekstu po Petrovčevem mnenju ne smemo brisati obeležij ljudem, ki so svoja življenja posvetili boju proti okupatorju. »S čim bremenijo mlade rodove, česar se boji pisec? Morda s tem, da so za svobodo dali življenje, svoje, svojih otrok, svojih mož in žena, bratov in sester?« Simonitijev bes pa si je prislužil z zaključkom svojega prispevka; v njem se je obregnil ob Bergerjevo udeležbo na simpoziju Temna stran meseca, ki ga je decembra v državnem svetu organiziral Študijski center za narodno spravo. »Ostane le še vprašanje, kako da nekatere izjemne umetniške duše, kakršna je tudi Bergerjeva, ne vztrepetajo od nelagodja, ko se znajdejo v družbi tradicionalnih zanikovalcev temeljnih človekovih pravic in piscev nove zgodovine po meri kolaborantov in izdajalcev.«
Očitno se je med slednjimi prepoznal tudi Simoniti, ki je na omenjenem simpoziju nastopil kot uvodničar, gostovanje na Novi 24 pa izkoristil za napad na Petrovca, v katerem je prestopil meje dostojnega.
Kljub temu si Petrovec z njim ne dela skrbi in ne razmišlja o povračilu. »V tem primeru bom ohranil malce vzvišeno držo. Glede na to, od koga so prišle neprimerne označbe, ne dam preveč nanje,« nam je povedal.
Vasko Simoniti se je kot zgodovinar sicer specializiral za srednji vek, kljub temu pa se živo zanima za polpreteklo zgodovino. Med drugim je sodeloval pri pripravi zbornika Temna stran meseca: Zgodovina totalitarizma v Sloveniji od 1945 do 1990. Kot minister za kulturo v vladi Janeza Janše je v mandatu 2004–2008 sprožil razvpiti »kulturni boj«, ki so ga zaznamovale čistke v javnih zavodih na področju kulture, tisti čas pa je bila tudi sprejeta zakonodajna podlaga za podreditev javne televizije politiki.
Oče današnjega kulturnega prvoborca SDS je bil znameniti dirigent Rado Simoniti, ki se je leta 1943 pridružil OF in ustanovil partizanski pevski zbor Srečko Kosovel. Med drugim je uglasbil tudi primorsko himno Vstajenje Primorske.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.