Ko pade Noč ...

Ko je konec lanskega leta odjeknila novica, da znanemu kardiologu dr. Marku Noču agencija za raziskovalno dejavnost ni namenila sredstev za nadaljevanje raziskovalnega programa, so hitro zakrožile teorije zarote, češ da se je to zgodilo zaradi njegovega truda za zniževanje cen žilnih opornic. Da ga »prvorazredna elita« kaznuje, ker ji meša štrene in kvari ustaljene načine poslovanja. Ali kot je na Facebooku slikovito zapisal Janez Janša: »Ker je s tem delno ogrozil kriminalni fevd, ki so ga desetletja neposredno upravljali vrhovni ajatole prvorazrednih, je bila reakcija neusmiljena.«

Na prvi pogled je bila odločitev agencije vsekakor sumljiva. Od 70 raziskovalnih programov je bil Nočev edini, ki mu niso odobrili denarja. Dr. Noč je predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino v ljubljanskem Kliničnem centru. Njegov že več let trajajoči raziskovalni program Urgentna stanja v interni medicini je delček mozaika, zaradi katerega se Klinični center uvršča med najboljše bolnišnice na svetu pri zdravljenju srčne kapi.

Tudi sistem ocenjevanja ni pripomogel k razjasnitvi okoliščin. Da bi agencija zagotovila čim večjo nepristranskost, za oceno raziskovalnega programa zaprosi tuje strokovnjake, ti pa, da bi se izognili morebitnim pritiskom, ostanejo anonimni. Za povrhu je dr. Noč brez raziskovalnega denarja ostal za las – do pozitivne ocene mu je zmanjkalo pičle pol točke.

Da bi razčistili dvome o primernosti ocene in postopka ocenjevanja, se je pred štirinajstimi dnevi sešel znanstveni svet agencije za raziskovalno dejavnost. Gre za najvišje strokovno in svetovalno telo agencije, ki ga sestavlja po en predstavnik oziroma predstavnica posamezne znanstvene vede.

Prejšnji teden, potem ko so s sklepi seznanili dr. Noča, so njihove ugotovitve postale javne.

Po pregledu vloge za odobritev denarja in ocene recenzentov so soglasno ugotovili, da je »poročilo recenzentov verodostojno, ocena recenzentov je po vseh petih kriterijih ocenjevanja skladna z obsegom in vsebino ter številnimi pomanjkljivostmi v oddani prijavni vlogi«. Manjkajoče pol točke bi dr. Noč verjetno brez težav dobil, če v vlogi ne bi manjkale tako ključne stvari, kot so na primer podatki o sodelovanju pri mednarodnih projektih ali denimo o doktoratih in zaključenih mentorstvih članov programske skupine. Nasploh je bila vloga glede na zagotovitve znanstvenega sveta izpolnjena zelo površno. »Poročilo o rezultatih programa za prejšnja štiri leta je obsegalo samo dve vrstici in seznam objavljenih člankov, predlog programa dela za prihodnjih šest let v vrednosti financiranja več kot 450.000 evrov pa je od predvidenih osmih strani obsegal le dve strani in pol ter eno stran referenc.«

Pri tem so članice in člani sveta izrazili upanje, da se bo pregreta javna razprava o vlogi dr. Noča zdaj vendarle končala. »Vsem vodjem raziskovalnih programov in prijaviteljem svetujemo, da si za pripravo prijavne vloge vzamejo dovolj časa in jo skrbno izpolnijo v vseh zahtevanih elementih. Recenzenti lahko namreč presojajo le vsebino, navedeno v prijavni vlogi.«

Smisel uporabe tujih anonimnih ocenjevalcev vlog je ravno izločitev kakršnihkoli vplivov medijskega poročanja in osebnih poznanstev. Najobjektivnejšo oceno je pač mogoče podati izključno na podlagi vsebine prijave.

Kot je na Twitterju zapisal dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, eden od članov znanstvenega sveta agencije, je imela prijava dr. Noča bistvene vsebinske pomanjkljivosti. »Take prijave po mojem mnenju ne bi odobrila nobena resna raziskovalna agencija.«

Dr. Marko Noč je izjemen interventni kardiolog. Dosežki njegove ekipe v ljubljanskem Kliničnem centru pri zdravljenju srčne kapi so spektakularni. Raziskovalni denar bi si zaslužil. Žal pa se je pisanja prijave lotil s prepričanjem, da mu denar pripada.