Srbija pred Slovenijo
Kaj nam pove novica o naraščaju partnerke srbske premierke?
Ta teden je v medije pricurljala novica, da predsednica srbske vlade Ana Brnabić in njena partnerka, zdravnica Milica Đurđić, ustvarjata družino, saj je Milica noseča. Javnost se je razdelila, nekateri so bodočim staršem čestitali, drugi so se začeli nevoščljivo spraševati, kako je zanosila. To v resnici ni pomembno, srbski mediji zgolj navajajo, da je šlo za zunajtelesno oploditev. Kje je bila ta opravljena, ni znano. In ni pomembno. Gre za zasebno odločitev para, ki pa ima, žal, to nesrečo, da je javno izpostavljen in je zato lahka tarča polemik.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ta teden je v medije pricurljala novica, da predsednica srbske vlade Ana Brnabić in njena partnerka, zdravnica Milica Đurđić, ustvarjata družino, saj je Milica noseča. Javnost se je razdelila, nekateri so bodočim staršem čestitali, drugi so se začeli nevoščljivo spraševati, kako je zanosila. To v resnici ni pomembno, srbski mediji zgolj navajajo, da je šlo za zunajtelesno oploditev. Kje je bila ta opravljena, ni znano. In ni pomembno. Gre za zasebno odločitev para, ki pa ima, žal, to nesrečo, da je javno izpostavljen in je zato lahka tarča polemik.
Triinštiridesetletna srbska premierka v javnosti nerada govori o svojem zasebnem življenju, so bili pa v njenem kabinetu dovolj korektni, da so se srbskim medijem vseeno zahvalili za čestitke ob pričakovanem naraščaju. Čestitkam se pridružujemo tudi v uredništvu Mladine in upamo, da bo otrok v istospolni družini na tako medijsko izpostavljenem položaju tudi v Srbiji pripomogel k večji strpnosti in sprejemanju v družbi, ki načeloma ne velja za najstrpnejšo do pripadnikov skupnosti LGBTQ+.
Očitki o nestrpnosti veljajo tudi za Slovenijo, saj je v preteklosti na referendumu dvakrat zavrnila družinski zakonik (2012 in 2015) in enkrat pravico do oploditve samskih žensk (2001). Države Balkana, ki ga radi navajamo kot manj razvito regijo, nas torej vsaj v primeru Brnabić prehitevajo. Pri nas so v politiki že javno razkrite osebe LGBTQ+ v manjšini (natančneje, v državnem zboru imamo denimo dve), zgledov za takšna pogumna dejanja torej ni veliko.
Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je eden od slovenskih politikov, ki so se javno zavzemali za pravico samskih žensk do oploditve z biomedicinsko pomočjo. »Gre za neizpolnjeno človekovo pravico, ki bi morala biti omogočena tudi v Sloveniji. Finančno stabilnejše ženske sicer to opravljajo v tujini ali prek postopkov, ki jih lahko naročite tudi prek spleta, revnejše ženske pa so diskriminirane, saj nimajo možnosti, da bi se oplodile z biomedicinsko pomočjo, čeprav imajo tudi one, če si želijo otroka, pravico do zanositve,« poudarja Keber.
Nekdanji minister razlog za to, da večina strank o tej temi molči, vidi v predvidevanju politikov, da bi jih to lahko stalo zmago na volitvah, a pozabljajo, da se je v 18 letih javno mnenje morda spremenilo. Takrat je proti pravici samskih žensk do oploditve z biomedicinsko pomočjo glasovalo več kot 72 odstotkov ljudi, udeležba na referendumu pa je bila več kot 35-odstotna. »Ne vem, zakaj takrat že takoj nismo poslali zadeve na ustavno sodišče, ki bi nato moralo referendum o tem označiti za nesprejemljiv, in sicer na podlagi tega, da večina ne more odločati o pravicah manjšine,« se spominja Keber in dodaja, da bi načenjanje vprašanja oploditve samskih žensk z biomedicinsko pomočjo tudi danes na domačem političnem parketu terjalo pogum.
Žal te teme nismo zasledili v koalicijskem sporazumu vlade Marjana Šarca, pa tudi ne v posebnem sporazumu, ki ga je sestavila z Levico.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.