Kapitalu je dovoljeno vse, tudi kršenje človekovih pravic

Katarski športni preporod je slep za smrti delavcev migrantov in za poteptane pravice LGBT+ skupnosti

Prejšnji teden se je v Abu Dabiju zaključilo azijsko prvenstvo. Katar je s 3 proti 1 premagal Japonsko in nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo osvojil naslov. Na celotnem tekmovanju so prejeli le en gol. Od decembra 2010, ko je Fifa sporočila, da bo Katar gostil svetovno prvenstvo leta 2022, do danes je nogomet v tej zalivski državi storil velik korak naprej. Kako je Katar, ki je pol manjši od Slovenije in ima le 2,7 milijona prebivalcev, postal del nogometne elite? V zgolj enem letu je reprezentanca Katarja pridobila 68 mest na Elo rating nogometni lestvici, ki jo objavlja spletna stran eloratings.net. Katar zaseda zelo dobro 24. mesto, Slovenija pa se nahaja na 66. mestu.

Čeprav je Elo rating sistem poznan predvsem iz šaha, kjer je to način s katerim se primerja moč posameznih igralcev, se ta sistem uporablja tudi v nogometu. Gre za dinamičen sistem rangiranja, ki v obzir poleg kakovosti nasprotnika vzame tudi višino zmage, pomembnost tekme, kraj igranja tekme itd. Elo rating omogoča večji napredek v posameznem letu, kot npr. Fifina lestvica, ki upošteva tudi rezultate dosežene pred štirimi leti.

Katar zaseda zelo dobro 24. mesto, Slovenija pa se nahaja na 66. mestu.

Preporod katarskega nogometa se je začel s sporno odločitvijo Fife leta 2010, da bo leta 2022 priredila mundial v Katarju. Zahvaljujoč kriminalističnim preiskavam so zaradi korupcije in prejemanja podkupnin s položaja odstavili več Fifinih funkcionarjev, ki so zasedali mesta v izvršnem odboru. Glasovanje o gostitelju prvenstva 2022 naj bi bilo prirejeno, saj je Julio Grondona, tedaj podpredsednik Fife prejel obljubo, da bo v zameno za glas v prid Katarju prejel več kot milijon dolarjev ‘nagrade’. Katar je kupil glasove, ki jih je potreboval za organizacijo prvenstva.

Tedanji predsednik Fife Sepp Blatter, ki zaradi svojega delovanja prestaja šestletno prepoved opravljanja funkcij v nogometu, še vedno trdi, da se organizacije mundiala ne da kupiti. Korupcija, podkupnine in pranje denarja vodilnih funkcionarjev Fife, predvsem predstavnikov iz Južne Amerike ter družb, ki se ukvarjajo s športnim marketingom, očitno niso bistveno vplivale na glasovanje o organizaciji prvenstva 2022.

Blatter je ob izboru prireditelja povedal, da je to odlična priložnost za nogomet, ki bo organizacijo tega mega športnega dogodka ‘končno’ zaupal državi v Arabskem svetu. Ob razkritju ameriških in švicarskih preiskovalcev, da je pri izboru prišlo do številnih sumljivih poslov pa se je nekoliko distanciral in za tovrstno odločitev okrivil Platinija, nekdanjega predsednika Uefe, ki je, tako kot Blatter prejel prepoved opravljanja funkcij povezanih z nogometom s strani Fifinega etičnega komiteja. Platini se je odločil, da ne bo podprl kandidature ZDA, ki so bile še edini preostali protikandidat Katarju. S tem naj bi tehtnico prevesil na stran te z nafto bogate države, na njegovo odločitev pa je po Blatterjevih besedah odločilno vplival in lobiral francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je goreči podpornik Paris Saint Germaina.

Preporod katarskega nogometa se je začel s sporno odločitvijo Fife leta 2010, da bo leta 2022 priredila mundial v Katarju.

Maja 2011 je PSG, ki je eden od najbolj znanih francoskih nogometnih klubov, dobil novega lastnika. Klub je prevzela delniška družba Qatar Sports Investments, ki jo vodi Nasser Al-Khelaifi, ki med drugim vodi tudi medijsko družbo beIN, ki gledalcem omogoča pester izbor športnih in zabavnih vsebin širom sveta. V klubskem nogometu lahko Katarci kupijo vse največje nogometne virtuoze, kot sta npr. Brazilec Neymar in Francoz Mbappe, ki igrata za PSG. Na njihovo žalost pa ju ne morejo rekrutirati za igranje v katarski reprezentanci. Zato so v reprezentančnem nogometu ubrali drugačen pristop.

Katar se je odločil za velike investicije v športno infrastrukturo in v trenerski ‘know-how’. Že leta 2004 je svoja vrata odprla Aspire Academy, ki poleg športa mladim talentom omogoča tudi študij. Ne gre zgolj za nogometno, temveč za občo športno akademijo. Fantje z akademije so leta 2014 pod taktirko zdajšnjega selektorja članske izbrane vrste Felixa Sancheza Basa, osvojili azijsko prvenstvo do 19 let. Prav ta generacija pa sestavlja ogrodje sedanje članske ekipe in vliva upe za dober rezultat na domačem mundialu.

Od osmih stadionov, ki naj bi gostili nogometne tekme sta bila zgrajena le dva, ki so ju za potrebe prvenstva le obnovili, ostalih šest prizorišč pa morajo prireditelji še zgraditi. V infrastrukturo, torej stadione, letališča, ceste, hotele itd. bo Katar vložil več kot 200 milijonov dolarjev. Katarci obljubljajo stadione, ki bodo prijazni do okolja, v skladu z idejo ‘zero waste’ naj ne bi onesnaževali okolja. Po koncu prvenstva bodo, po napovedih odgovornih na katarski nogometni zvezi, številne stadione razstavili in jih poslali manj razvitim, predvsem afriškim državam. Vendar nas te obljube ne smejo pretirano navdušiti, saj so ob gradnji objektov sistematično kršene temeljne delavske pravice.

Katar se je odločil za velike investicije v športno infrastrukturo in v trenerski ‘know-how’. Že leta 2004 je svoja vrata odprla Aspire Academy, ki poleg športa mladim talentom omogoča tudi študij. Ne gre zgolj za nogometno, temveč za občo športno akademijo.

Poročilo, ki ga je o stanju delavcev migrantov pripravil Amnesty International (AI), je alarmantno. Katar v državo pod pretvezo poštenega in dobrega plačila zvabi delavce iz manj razvitih držav, kot so npr. Nepal, Indija, Šri Lanka, Bangladeš. Pri gradnji modernih stadionov sodeluje več kot dva milijona delavcev migrantov, ki delajo v suženjskih razmerah.

Kljub podpisu pogodbe z Mednarodno organizacijo dela leta 2017, se stanje v praksi ni bistveno izboljšalo opozarja AI. OK, delavci so dobili zagotovljeno minimalno plačo, a najspornejše prakse delodajalcev ostajajo. Med te sodi t. i. Kafala sistem, ki v Zalivskih državah ‘ureja’ položaj delavcev migrantov. Delavec, ki se želi vrniti domov, zapustiti ta izkoriščevalski sistem, potrebuje dovoljenje delodajalca. Soglasje potrebuje tudi v primeru, če želi zamenjati delovno mesto v Katarju.

V poročilu AI opozarja, da je slabo poskrbljeno za varnost na delovnem mestu. Smrti delavcev pa so postale nekaj povsem običajnega, vsakdanjega, celo normalnega. Po oceni Guardiana iz leta 2014 naj bi vsak drugi dan umrl en delavec iz Nepala, podatki za delavce iz Indije, Bangladeša in Šri Lanke pa niso bili na voljo. Po poročanju Mednarodne konfederacije sindikatov je od začetka gradbenih del umrlo več kot 1200 delavcev.

Poročilo, ki ga je o stanju delavcev migrantov pripravil Amnesty International (AI), je alarmantno. Katar v državo pod pretvezo poštenega in dobrega plačila zvabi delavce iz manj razvitih držav, kot so npr. Nepal, Indija, Šri Lanka, Bangladeš.

Katar pa nima težav zgolj s spoštovanjem delavskih pravic, temveč tudi s sprejemanjem temeljnih človekovih pravic. V skladu z versko doktrino je homoseksualnost zakonsko prepovedana, kršiteljem pa grozi poleg denarne tudi zaporna kazen do sedmih let. Že leta 2013 pa so države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu postregle z idejo o uvedbi posebnega sistema, ki bi pripadnikom LGBT+ skupnosti onemogočal obisk. Povedano drugače, z uvedbo ‘LGBT+ registra’ so želeli narediti seznam neželenih oseb. Nogometni navijači, ki so del LGBT+ scene so za mundial leta 2022 persone non grate.

Katar se je leta 2017 tudi sam znašel na seznamu neželenih. Ostale Zalivske države so ga izobčile, prekinile diplomatske stike in ga kopensko odrezale od sveta zaradi domnevne podpore terorizma. Sovražni odnosi do Katarja so na plan privreli tudi na nedavnem azijskem prvenstvu v Združenih arabskih emiratih.

Na polfinalni tekmi so s 4-0 odpravili gostitelje, domači navijači pa so svoje frustracije s pomočjo plastenk in čevljev znesli na igrišče in katarske nogometaše. Zaradi navijaške majice, ki je promovirala Katar pa je bil konec januarja pridržan in pretepen britanski državljan v Združenih arabskih emiratih. Leta 2017 so v Emiratih celo sprejeli zakon po katerem vsem uporabnikom družbenih omrežij, ki izražajo simpatije do Katarja grozi tudi do 15 let zapora.

Katar pa nima težav zgolj s spoštovanjem delavskih pravic, temveč tudi s sprejemanjem temeljnih človekovih pravic. V skladu z versko doktrino je homoseksualnost zakonsko prepovedana, kršiteljem pa grozi poleg denarne tudi zaporna kazen do sedmih let. 

Zaradi napetih diplomatskih in političnih odnosov je šport, predvsem pa nogomet, prevzel pomembno vlogo za dokazovanje moči v regiji. Države prek športa gradijo svojo identiteto in prestiž v mednarodni skupnosti. Prav zato je Katar moral na vsak način, tudi s podkupninami, dobiti organizacijo nogometnega mundiala, ki velja za enega največjih in najprestižnejših dogodkov.

Kot zanimivost velja omeniti, da bosta Katar in Japonska poleti nastopala tudi na južnoameriškem prvenstvu. Zaradi omejenega števila držav v Južni Ameriki so vabila reprezentancam iz drugih regij postala stalnica. Japonska je na Copi Americi igrala že leta 1999. Obe državi sta vabilo s strani južnoameriške nogometne zveze sprejeli že maja lani, Katar pa lahko z nekaj sreče osvoji novo celinsko prvenstvo, čeprav je to malo verjetno glede na hudo konkurenco.

Katar si je z vložkom naftnih dolarjev v šport in (uspešno) organizacijo športnih dogodkov kupil prestiž v mednarodni skupnosti. S pridom izkorišča športno diplomacijo za izboljšanje podobe in percepcije s strani drugih držav. Katar je na domačem svetovnem rokometnem prvenstvu leta 2015 osvojil drugo mesto. Tudi projekt svetovnega prvenstva leta 2022 so vzeli sila resno. Katar si lahko ob debiju na največjem nogometnem tekmovanju obeta izjemno uvrstitev. Žal pa bo imel ta športni spektakel velik črni madež, to je krvavi davek smrti delavcev migrantov in poteptanih pravic LGBT+ oseb. Kapitalu je pač vse dovoljeno, tudi kršenje občih človekovih pravic.