V posmeh upnikom in državi

Roman Leljak je od leta 2015 v osebnem stečaju, z obrestmi vred so terjatve njegovih upnikov dosegle že skoraj osem milijonov evrov, kljub temu je njegova življenjska raven višja kot raven marsikoga, ki nima blokiranega tekočega računa. Preverili smo njegove finančne tokove in odkrili ključni vir prihodkov.

Da so ti nenavadno visoki, je v Radencih javna skrivnost. Leljakova družina je pred poldrugim letom kupila in obnovila hišo, kot je razkril portret v Večeru, pa se Leljak naokoli prevaža z električnim avtomobilom tesla. Na neusklajenost županovih dolgov in življenjskega sloga je na začetku tedna opozorila novinarka oddaje 24 ur, ki je poročala, da omenjeni avto stane skoraj 50 tisoč evrov. Leljak ji je pojasnjeval, da je pripadal njegovi partnerici, ki ga je vzela na lizing prek svojega Društva za raziskovanje zgodovine; skoraj tri četrtine pologa v znesku 9000 evrov naj bi bili »plačali Hrvati«.

S temi besedami je Leljak razkril način, na katerega bi se lahko izogibal upnikom v Sloveniji in tudi davkariji.

Leljak je zadnje čase ljubiteljski zgodovinar, ki se posveča relativizaciji ustaštva, zato uživa veliko podporo v hrvaških nacionalističnih krogih, ki jih redno prosi za donacije. V ta namen je v Zagrebu odprl podružnico svojega Društva Huda Jama in prek njega začel izvajati donatorske kampanje, na katere je odziv zelo dober; med takšne prireditve sodi gala večerja, ki jo je društvo pripravilo decembra 2016 v znani zagrebški restavraciji. Prispevek za udeležbo je znašal malo manj kot sto evrov na osebo, večerje pa se je po poročanju konservativnih medijev udeležilo šest »braniteljskih« generalov, škof iz Siska, nekdanji zunanji minister in »več domoljubnih podjetnikov in drugih uglednih gostov«.

To še ni vse, Roman Leljak se s prošnjami za prispevke redno pojavlja po spletiščih hrvaških nacionalistov, s turistično agencijo Petar Putnik pa je prav tako leta 2016 pripravil romanje do grobišča v Laškem, po katerem je nadel ime svojemu društvu.

Letna poročila zagrebške Hude Jame razkrivajo, kako zelo uspešen je radenski župan pri svojem početju. Samo leta 2017 je društvo hrvaškim oblastem prijavilo za 52.844 evrov donacij, pri čemer naj bi bile 33.642 evrov prispevale fizične osebe; poleg tega je Huda Jama zaslužila še 18.045 evrov s »storitvami«. Znaten del tega denarja je šel za stroške osebja – okoli pet tisočakov je društvo izplačalo za plače in prispevke, dobrih 18 tisoč evrov je porabilo za zunanje sodelavce in še 4000 evrov za »druge storitve«. Leljakovo pojasnilo za 24 ur, da so mu hrvaški donatorji poravnali prispevek za teslo, nakazuje, da so donacije precej višje od prijavljenih. Očitno hrvaški proustaški občudovalci financirajo njegov življenjski slog s kompenzacijami in neposrednimi plačili dobaviteljem Leljakovih dobrin.

Kako bi si sicer lahko razložili letno poročilo zagrebške Hude Jame za leto 2016, torej leto, ko je izpeljala omenjeno donatorsko večerjo? Čeprav je bila ta uspešna, tega leta pa je Leljak izpeljal še turistično romanje v Laško, je društvo za vse leto prijavilo le deset tisočakov donacij. Ali so bili hrvaški generali in verniki nenavadno skopi ali pa vsi prispevki niso končali na računu Hude Jame, temveč so sponzorji naklonjenost Leljaku izkazali drugače?