Dom ni le streha nad glavo

»Dom ni le hiša in streha nad glavo, je tudi toplina, ljubezen, sprejetje in varen pristan« To je slogan projekta Ptičja hišica za strpno Ljubljano, katerega avtorji so študentje socialne pedagogike Jan Gamberger, Tina Matjaž, Katja Begelj in Miha Stele, ptičje hišice pa so izdelali otroci iz Azilnega doma Ljubljana v sodelovanju z vrstniki iz Ljubljane. Gre za navdihujočo akcijo, ki jo bodo predstavili v obliki razstave ptičjih hišic na različnih lokacijah v prestolnici. Postavljati so jih začeli ta teden in do odprtja razstave, ki je načrtovano enkrat marca, naj bi stale ob šolah, katerih učenci so osnovnošolci, ki so jih pomagali izdelovati (OŠ Livada in OŠ Jožeta Moškriča), ob Poti spominov in tovarištva, v parku Tivoli, na Kongresnem trgu, pri kavarni Slovenskega etnografskega muzeja in pri Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.

Avtorji so se za projekt odločili, ker jim je, kot pravijo, dovolj sovraštva, ksenofobije, rasizma in sovražnega govora. »Menimo, da so v družbi v najranljivejšem položaju otroci. Veliko jih v azilni dom vstopi s travmatičnimi spomini na vojno in dolgo prehojeno pot«. Učence slovenskih osnovnih šol so avtorji projekta pred srečanji z azilantskimi otroki seznanili s tem, kam so namenjeni, čeprav tega, kar so kasneje doživeli, kot so povedali študentje, niso pričakovali, saj se življenje v azilnem domu razlikuje od tistega v navadnem slovenskem domu. »Čudili so se predvsem visoki ograji, detektorju kovin, varnostnikom in zaklenjenosti vseh prostorov, tudi sanitarij. Otroke v azilnem domu so takoj sprejeli za vrstnike in se z njimi pogovarjali, sodelovali in družili. Tudi težav z imeni niso imeli,« pripovedujejo avtorji projekta.Otroci, ki so sodelovali na delavnicah, so vključeni v redno osnovno šolo in dobro razumejo in govorijo slovensko. Začasno bivanje v azilnem domu so morali sprejeti kot svoj vsakdanjik, dneve jim želijo popestriti socialne delavke.

Avtorji projekta vzgojnim in izobraževalnim ustanovam polagajo na srce, da bi lahko takšne delavnice postale stalna možnost izbirnih vsebin na slovenskih šolah, saj pomagajo širiti strpnost in premagovati predsodke. »Šolski prostor dopušča izredno veliko prostora za vsebine, ki se dotikajo solidarnosti, univerzalne teme, ki jo je moč vključiti v katerikoli šolski predmet. Od posameznega pedagoga, učitelja ali svetovalnega delavca pa je odvisno, koliko pozornosti želi nameniti vsebini ustvarjalnega sobivanja. Ob prizadevanju za čim boljši uspeh, pri čemer je med učenci veliko tekmovalnosti, so teme prijateljstva in sodelovanja toliko pomembnejše,« pravi Jan Gamberger. Skupina želi projekt nadaljevati in vanj vključiti še druge ranljive skupine.