Prve ugotovitve o učinkih finskega »eksperimenta« z univerzalnim temeljnim dohodkom

Minulo soboto je Finska institucija za socialno varnost (Kela), ki vodi projekt pilotnega uvajanja univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) na Finskem, predstavila prve ugotovitve v zvezi z »eksperimentom«, med katerim je 2000 brezposelnih Fincev in Fink dve leti prejemalo UTD 560 evrov na mesec. Namen projekta je bil ugotoviti, ali prejemanje UTD brezposelne spodbuja k dejavnemu iskanju dela in kakšen vpliv ima na zdravje in počutje prejemnikov.

Iz odzivov je razbrati, da so zagovorniki UTD ob predstavitvi prvih izsledkov malce razočarani. Ne le zato, ker je Kela v soboto predstavila samo preliminarne rezultate, ki zadevajo zgolj prvo leto prejemanja UTD, ko naj pravi učinki uvedbe tega še ne bi bili vidni, temveč tudi zato, ker je že iz predstavljenega poročila razvidno, da se pri iskalcih zaposlitve ne obnese geslo »bolje korenček kot palica«, čeprav so zagovorniki trdili tako, saj prejemniki UTD pri iskanju zaposlitve niso bili dejavnejši od brezposelnih v »nadzorni skupini«, ki so v tem času prejemali »klasično« socialno pomoč. Prejemniki UTD so v primerjavi z njimi delali le 0,4 dneva več. Res pa je, da so raziskovalci pri prejemnikih UTD zaznali več optimizma glede zaposlitvenih možnosti. »UTD bi lahko imel pozitiven učinek na počutje prejemnika, čeprav kratkoročno ne izboljšuje njegovih zaposlitvenih možnosti,« je dejala Minna Ylikännö, vodilna raziskovalka organizacije Kela.

Iz pogovorov s sodelujočimi v projektu so raziskovalci zaznali, da je 55 odstotkov prejemnikov UTD v prvem letu prejemanja svoje zdravje opredelilo kot dobro ali zelo dobro, med prejemniki »klasične« socialne pomoči pa je bilo takšnih 46 odstotkov. Obenem je le 17 odstotkov prejemnikov UTD v tem času doživljalo visoko ali zelo visoko raven stresa, med drugimi pa je bilo takšnih 25 odstotkov. »Prejemniki UTD so imeli manj simptomov stresa, manj težav pri koncentraciji in z zdravjem kot brezposelni v ’nadzorni skupini’,« je izsledke povzela Minna Ylikännö.

Čeprav v Keli pravijo, da bodo podrobnejše ugotovitve predstavili letos, ko bodo analizirali tudi izsledke za leto 2018, so nekateri poznavalci že izrazili dvom, da bi na podlagi tega projekta lahko dokončno ovrednotili smotrnost uvajanja UTD. Finskemu »eksperimentu« očitajo, da ne zmore predstaviti pravega stanja, saj so bili prejemniki le brezposelni. Poleg tega izsledki ne prikažejo celotne slike, ker je Kelin vprašalnik izpolnilo le 31 odstotkov prejemnikov UTD in 20 odstotkov tistih v »nadzorni skupini«.

Ker projekta na Finskem, kljub nekaterim pobudam, ne bodo nadaljevali, so ta čas oči zagovornikov uvajanja UTD uprte v kanadski Ontario, kjer od leta 2017 teče, čeprav se bo marca letos predčasno končal, precej bolj dovršen in domišljen pilotni projekt uvajanja UTD.