Kako Statistični urad cilja na mlade 

Statistični urad (Surs) je aplikacijo, s katero želi javnosti približati svoje delo in zlasti mlajše uporabnike seznaniti z manj znanimi dejstvi o naši državi, predstavil konec januarja. Odziv nanjo je presegel pričakovanja, Sursova poteza pa je lahko za zgled drugim državnim institucijam, ki ostajajo vzvišene nad novimi tehnologijami.

Zasnova Junakov Slovenije je preprosta: uporabnik lahko sodeluje v hitrem kvizu, v katerem kot eden izmed likov iz naše kolektivne zavesti – npr. Martin Krpan, povodni mož, Kekec ali kralj Matjaž – tekmuje bodisi z naključnimi tekmovalci bodisi s prijatelji, lahko pa se odloči za sistematično igranje po scenariju.

Po tem si mora izbrati svoje mesto in nato v poznavanju zgodovine izzivati preostale kraje, z zbranimi točkami pa igralčeva prestolnica napreduje skozi časovna obdobja od prazgodovine do prihodnosti. Igro sestavlja več kot 2000 vprašanj o slovenski zgodovini, zemljepisu, kulturi in književnosti, odgovori pa izvirajo iz Sursove in Eurostatove zbirke podatkov.

Aplikacija je nastala v okviru projekta evropskega statističnega urada Eurostat, kot je pojasnil Sursov predstavnik za stike z uporabniki Martin Bajželj, pa so idejno zasnovo izdelali sami. »Na uradu smo razvili zamisel, pripravili osnutek igre in pripravili vsebino, zunanji izvajalec, podjetje Navipro, pa je poskrbel za razvoj programske kode in izdelavo grafičnih elementov igre. Igra je bila v večinskem deležu sofinancirana z evropskimi sredstvi, strošek zunanjega izvajalca je znašal 71.200 evrov neto, v kar je seveda všteto še delo naših zaposlenih.« Na vprašanje o odzivih Bajželj ne skriva zadovoljstva: »Odzivi so zelo pozitivni, zanimanje za igro pa res veliko. Takšen odziv nas je kar nekoliko presenetil, v tednu po objavi je bilo 7300 prenosov igre.«

Na splošno je Surs zelo dejaven pri rabi novih tehnologij, s katerimi javnosti na razumljiv način predstavlja svoje delo; njegova profila na Facebooku in Twitterju skoraj vsak dan postrežeta s kakšno zanimivostjo. Na kulturni praznik je tako objavil zgovorno fotografijo Prešernovega spomenika, poleg nje pa podatke: »Slovenija, 1. 1. 2018 – 316 Francetov, 345 Prešernov, 0 Francetov Prešernov.« Dan pred tem je v statusu na Facebooku objavil podatek, da je povprečni Slovenec za kulturo leta 2017 namenil le 192 evrov.

Čeprav večina državnih institucij, pa tudi podjetij in nevladnih organizacij ostaja manj igriva in ustvarjalna, poleg Sursa že obstajajo izjeme, ki so prepoznale pomen takšnih vsebin. Tako je Transparency International Slovenia konec decembra predstavil namizno igro Anti-Corruption Squad, s katero želi »na zabaven in poučen način predstaviti problematiko preprečevanja korupcije širši javnosti, še posebej mlajšim«. Otrokom se skuša približati tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki pripravlja natečaje za pravljice, ki jih potem njen predsednik Boris Štefanec v vrtcih in knjižnicah prebira najmlajšim; drugače od Sursove igre konkretni statistični podatki o odzivu uporabnikov na to niso znani.