Jemen, »bližnjevzhodni Vietnam«

Čeprav so se predstavniki strani, vojskujočih se v jemenski državljanski vojni, decembra lani s sporazumom, podpisanim v Stockholmu, zavezali, da se bodo njihove enote umaknile iz pristaniških mest ob Rdečem morju in s tem omogočile delovanje za preživetje večine prebivalcev Jemna življenjsko pomembnih koridorjev s humanitarno pomočjo, se ta država na skrajnem jugu Arabskega polotoka še ni izvila iz primeža – kot ji pravijo v ZN – »najhujše humanitarne katastrofe«.

Človekoljubne organizacije navajajo, da naj bi bilo v štirih letih v spopadih med uporniškimi šiitskimi Hutiji in vladnimi sunitskimi enotami umrlo 60 tisoč ljudi, vsaj šestina naj bi jih bila civilistov. A razlog za veliko večji delež civilnih žrtev so podhranjenost in epidemije bolezni, ki so izbruhnile zaradi pomanjkanja osnovne zdravstvene oskrbe in zaradi slabih življenjskih razmer. Organizacija Save the Children navaja grozljiv podatek, da je v prvih treh letih vojne umrlo 85 tisoč otrok, mlajših od petih let.

Stockholmski sporazum prebivalstvu Jemna daje žarek upanja za preživetje, pa vendar to še ni korak k umiritvi razmer v tej državi. Obuditi bi bilo treba politični dialog, a je ta zdaj malo verjeten, saj je Jemen zaradi vojne postal nekakšen »bližnjevzhodni Vietnam«. V njem ne merita moči le Iran s podpiranjem šiitskih bratov Hutijev in sunitska koalicija pod vodstvom Savdske Arabije, ki sodeluje z jemenskimi provladnimi silami, temveč so v krizo zlasti s prodajo orožja sprtim stranem vpletene svetovne velesile. Televizijska mreža Deutche Welle je v daljšem dokumentarnem filmu razkrila, da je večina orožja, ki ga uporabljajo Hutiji, iranskega, ruskega ali korejskega izvora, provladne enote pa uporabljajo še orožje, ki so ga izdelali ne le v bližnjevzhodnih državah, temveč tudi v Nemčiji, Belgiji, Veliki Britaniji in ZDA.

Vpletenost zahodnih držav v jemensko vojno naj bi bila ključni razlog za molk zahodnih medijev o tej tragediji. Drug razlog za molk je – kot so povedali poznavalci razmer v pogovoru za radijsko oddajo Inquiry, ki jo pripravlja BBC – v težko preverljivih informacijah o dogajanju v Jemnu, kajti tujcem je vstop v to državo otežen, v tako zaprti državi pa tudi ni t. i. državljanskega novinarstva. Sogovorniki v tej oddaji so kot razlog za »pozabljenost« vojne v Jemnu navedli še »nevidnost« jemenskih beguncev, saj v primerjavi denimo s sirskimi begunci, ki bežijo v Evropo, jemenski iščejo pribežališče znotraj meja domovine. Poleg tega jemenska diaspora, razdeljena na podlagi verske in ideološke pripadnosti, nima enotnega, v mednarodni skupnosti slišnega glasu. Hkrati se je, kot so z grenkobo ugotavljali sogovorniki, jemenska kriza zgodila v »napačnem trenutku«, v času, ko po podobah iz iraške in sirske vojne podobe jemenskih otrok, obsojenih na smrt zaradi podhranjenosti, ganejo le še redkokoga.