Severna Koreja prosi za pomoč

Pred ponovnimi pogajanji med ZDA in Severno Korejo je slednja sporočila, da ji primanjkuje 1,4 milijona ton hrane

Po podatkih Združenih narodov (ZN) je v Severni Koreji lačnih več kot 10 milijonov oziroma več kot 40 odstotkov prebivalcev. Pred današnjimi in jutrišnjimi pogajanji med predsednikom Združenih držav Amerike (ZDA) Donaldom Trumpom in predsednikom Severne Koreje Kim Jong Unom, je zato Severna Koreja agencije ZN prosila za pomoč. Iz Pjongjanga sporočajo, da jim primanjkuje 1,4 milijona ton hrane. Kot razloga za primanjkljaj navajajo sankcije ZN proti državi in že drugo zaporedno slabo letino, ki jo pripisujejo suši in poplavam.

"Na prvem mestu vojska'' ‒ načelo zapisano v severnokorejski ustavi, je tudi razlog za lakoto, a o njem iz Pjongjanga ne poročajo. V Severni Koreji so prepolovili hrano za ljudstvo, kar pomeni, da se je dnevna doza živil na prebivalca zmanjšala s 550 na 300 gramov.

Poleg humanitarne pomoči, o kateri se z ZN že pogovarjajo, v Pjongjangu zahtevajo tudi omilitev mednarodnih sankcij. Te so bile uvedene zaradi nuklearnih poskusov v Severni Koreji. Med sankcijami je prepoved državam članicam ZN, da v Severno Korejo uvažajo orožje in material zanj, ter hrano. Predstavniki ZDA do pred kratkim niso imeli namena razpravljati o omilitvi sankcij, dokler se Severna Koreja ne denuklearizira popolnoma, poročajo pri BBC.

Po podatkih Združenih narodov (ZN) je v Severni Koreji lačnih več kot 10 milijonov oziroma več kot 40 odstotkov prebivalcev.

K popolni denuklearizaciji naj bi se, po ameriški interpretaciji, lani junija s podpisom dokumenta zavezal Kim Jong Un. V dokumentu, ki ga je podpisal tudi Trump, piše, da se Severna Koreja ''zavezuje k delovanju v smer popolne denuklearizacije Korejskega polotoka'' ter da bosta državi združili moči pri gradnji stabilnega, mirnega režima.

V Severni Koreji so uradno ustavili jedrske in raketne poskuse ter vzpostavili diplomatski dialog z ZDA. Po enajstih letih se je zgodilo srečanje med predstavnikoma Severne ter Južne Koreje, ki sta tehnično še vedno v vojni. Državi sta lani na uvodni slovesnosti Olimpijskih iger (OI) korakali pod skupno zastavo, vložili pa sta tudi pisno namero o skupni organizaciji OI 2032. Sodeč po tem je težko trditi, da v Severni Koreji ne delujejo v smeri miru in denuklearizacije.

Kot razloga za primanjkljaj Severna Koreja navaja sankcije ZN in že drugo zaporedno slabo letino, ki jo pripisuje suši in poplavam.

Na Korejskem polotoku je poleg Severne tudi Južna Koreja, v njej pa je poleg južnokorejskih vojakov, več tisoč ameriških. Ko o lanskem dogovoru govori Kim Jong Un, ne omenja uničenja orožja programa Pjongjang. Govori o odstranitvi nuklearnega orožja s Korejskega polotoka, kar pogojuje z odstranitvijo ameriškega in južnokorejskega orožja. Južna Koreja sicer nima jedrskega orožja in tudi ZDA ga menda nimajo več na Korejskem polotoku, a se južnokorejski režim dobro zaveda, da lahko ZDA razmeroma preprosto izvedejo jedrski napad na Severno Korejo.

Prav zato zaenkrat ne nameravajo uničiti dosedanjih rezultatov programa Pjongjang, kar želijo doseči ZDA. Problem neenotnega razumevanja denuklearizacije, bosta voditelja razreševala na srečanjih danes in jutri. "S popolno denuklearizacijo bo Severna Koreja hitro postala gospodarska sila," je pred odhodom v Vietnam tvitnil Trump.

"S popolno denuklearizacijo bo Severna Koreja hitro postala gospodarska sila," je pred odhodom v Vietnam tvitnil Trump.

Glavna tema srečanj bo denuklearizacija, ki se direktno navezuje na problematiko lakote v državi. Pred odhodom je Trump v Washingtonu povedal, da se mu z denuklearizacijo ne mudi (več), in da nikogar ne bo priganjal. Trenutno so ZDA zaradi hude lakote v Severni Koreji v pogajalski prednosti. Obstaja celo upanje, da bo Trump od Kim Jong Una izpogajal popolno denuklearizacijo, in da bosta uradno razglasila konec vojne med Severno in Južno Korejo.