7. 3. 2019 | Družba
Kultura posilstev v razviti Evropi
Šokantno visoka stopnja nekaznovanosti za spolno nasilje in zastareli zakoni o posilstvu, ki ne dosegajo mednarodnih standardov
Protestni shod za ustrezno uzakonitev definicije posilstva na Danskem
© Jonas Persson
Ta teden objavljeno poročilo Amnesty International z naslovom "Give us respect and justice!" Overcoming barriers to justice for women rape survivors in Denmark opozarja na "kulturo posilstev" na Danskem, ki v svetu velja za zgled pri zagotavljanju enakopravnosti spolov in spoštovanju človekovih pravic. Dokument izpostavlja dansko družbo kot tisto, "ki ima eno izmed najvišjih stopenj posilstev v Evropi in kjer pomanjkljiva zakonodaja in široko razširjena škodljiva prepričanja ter spolni stereotipi pogosto vodijo v nekaznovanost posiljevalcev".
"Navkljub podobi Danske kot dežele enakosti spolov je resničnost za ženske popolnoma drugačna; s šokantno visoko stopnjo nekaznovanosti za spolno nasilje in zastarelimi zakoni o posilstvu, ki ne dosegajo mednarodnih standardov," je poudaril generalni sekretar Amnesty International Kumi Naidoo.
"Navkljub podobi Danske kot dežele enakosti spolov je resničnost za ženske popolnoma drugačna; s šokantno visoko stopnjo nekaznovanosti za spolno nasilje in zastarelimi zakoni o posilstvu, ki ne dosegajo mednarodnih standardov."
(Kumi Naidoo, generalni sekretar Amnesty International)
Ena od predstavnic danskih nevladnih organizacij Helena Gleesborg Hansen je v poročilu zapisala, da je na Danskem prisoten paradoks v povezavi z enakostjo spolov, saj v družbi prevladuje mnenje, da to že obstaja in da se zato o tem ni treba pogovarjati. "Javna razprava o rasizmu in o ‘kulturi posilstva’ je videna kot pretiravanje."
Dekleta in ženske, žrtve posilstva, si pogosto ne upajo prijaviti napadov zaradi družbene stigme, samoobtoževanja, strahu pred obsodbami najbližjih ter nezaupanja v pravosodni sistem, kjer so izpostavljene dolgotrajnim postopkom in izpraševanjem. Raziskava Univerze Južne Danske iz leta 2018 ocenjuje, da je leta 2017 prišlo do 24.000 (poskusov) posilstev, medtem ko poročilo Ministrstva za pravosodje omenja precej nižjo številko 5100. Od tega je bilo istega leta prijavljenih 890 primerov, v 535 primerih je prišlo do kazenskega pregona, v le 94 pa je prišlo do obsodbe storilca kaznivega dejanja.
Istanbulska konvencija (daljše Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima), sklenjena aprila 2011 v Istanbulu, ki jo je 5. februarja 2015 ratificirala tudi Slovenija, je prvi in najobsežnejši mednarodni pravni instrument, ki "države pogodbenice obvezuje k celostnemu pristopu obravnave nasilja nad ženskami in deklicami, vključno z nasiljem v družini, ki vključuje preprečevanje nasilja, zaščito in podporo žrtev, pregon storilcev in celovito ter koordinirano ukrepanje," kot je zapisano na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V določbah konvencije je zapisano, da morajo biti posilstvo in vsa druga neprostovoljna dejanja spolne narave, pri katerih ni prišlo do privolitve pod svobodno voljo osebe, opredeljena kot kazniva dejanja. Čeprav je Danska pogodbo ratificirala že leta 2014, v svojih notranjepravnih pravilih še vedno opredeljuje posilstvo na podlagi uporabe fizičnega nasilja, prisile in/ali grožnje, pri čemer se žrtev ni bila zmožna upreti, in ne na podlagi odsotnosti privolitve. Na tak način ogromno primerov nima nikakršne možnosti razrešitve po zakonodajni poti.
Od 31 evropskih držav jih ima po predhodnih analizah Amnesty International ustrezno zakonodajo, temelječo na privolitvi, zgolj osem: Belgija, Ciper, Irska, Islandija, Luksemburg, Nemčija, Švedska in Združeno kraljestvo.
Od 31 evropskih držav jih ima po predhodnih analizah Amnesty International ustrezno zakonodajo, temelječo na privolitvi oziroma odsotnosti le-te, zgolj osem: Belgija, Ciper, Irska, Islandija, Luksemburg, Nemčija, Švedska in Združeno kraljestvo. Pri vseh ostalih je zakonodaja podobna danski, posilstvo je torej kaznivo dejanje le ob prisotnosti fizičnega nasilja oziroma grožnje.
Zgledu teh osmih evropskih držav si prizadevajo slediti še Finska, Grčija, Portugalska, Španija pa tudi Slovenija, zaradi vztrajnosti aktivistk in aktivistov pa se pogovorom o spremembi zakona približuje tudi Danska. Vlada si prizadeva za spremembe z oblikovanjem strokovne skupine, ki naj bi izdelala priporočila za pomoč in podporo žrtvam posilstva, ko se prebijajo skozi pravni sistem, a Amnesty International se zavzema še za konkretnejše ukrepe oblasti, s katerimi bi odpravili družbene stereotipe o spolnosti, vzpostavili sistem stalnega usposabljanja za profesionalno osebje, ki se srečuje s preživelimi posilstev ter skrbeli za širše spolno izobraževanje in učinkovite programe osveščanja že od mladih let, je še zapisano v poročilu.
PREBERITE SI TUDI:
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.