Pustni rasizem, šege in navade

Spoštovani g. Pajntar!

V svojem odzivu na članek z zgornjim naslovom ste vprašali: »Zakaj bi morali zgodovinske probleme nekega posameznega naroda brez razmisleka prenašati v naš prostor?« (Spregledali ste, da se članek nanaša na raso, ne na narod.) Zgodovinski problemi črncev so tako globoki in obsežni, da se dotikajo malodane vseh Zemljanov. Od časov brezmejno nasilne evropske kolonizacije Afrike so črnci drugorazredni ljudje in državljani širom sveta, tudi v svojih afriških domovinah in v Sloveniji. Kar vprašajte prvega temnopoltega domačina, ki ga srečate, ali se v Sloveniji počuti enakovrednega belcem! Tudi izletniška izkušnja temnopoltih turistov po »Sloveniji, moji deželi« ni primerljiva z izletniško izkušnjo belopoltih. Zgodovinski problemi črncev so že lep čas del našega prostora, in s tem so tudi naši problemi.

Zanimajo vas tudi razlogi, »če kakšnega črnca v Sloveniji moti, če se za pusta preoblečem (v črnca) in grem lahko prvič v življenju z roko skozi skodrane lase.« Te razloge ste podali že sami: »Če se v masko vživimo in jo tudi igramo, dobimo vpogled v neko kulturo oz. osebnost, v katero smo napravljeni in to je nekaj dobrega, nekaj kar zbližuje in odpira svet.« Nedvomno! A kateri pustni zamaskiranec to stori? Koliko pustnih črncev ve o zgodovini suženjstva več, kot so mimogrede pobrali v šoli, na televiziji in morda še iz kakšne knjige? Koliko si jih je zmožnih predstavljati sodobni črnski vsakdan v ZDA ali JAR? Koliko jih s črnci sočustvuje? … »Sama po sebi ni nobena maska nespoštljiva,« pravite. Če se torej našemim v paznika v koncentracijskem taborišču in vi v skorajšnjega upepeljenca, pa se za to pripraviva, vživiva in dobro odigrava, je torej vse v redu? … Upam, da vam je zdaj jasno, zakaj se »samo po sebi razume, da se ne spodobi« biti našemljen v črnskega batlerja ali pestunjo sužnjelastniških gospodarjev.

S spoštovanjem!