»Varčevanje na napačnem mestu«

Slovence na avstrijskem Koroškem razburja napoved avstrijskega ministrstva za izobraževanje o združitvi magistrskega študija slavistike na celovški in graški univerzi. Napovedane reforme visokega šolstva predvidevajo nadomestitev programa, ki ta čas poteka le na celovški univerzi, s skupnim magistrskim programom slavistike, ki naj bi ga po letu 2020 izvajali na obeh univerzah hkrati, k čemur sodi še, da se »proste profesure na področju slavističnih literarnih ved ’skupno’ zasedejo s polovičnim delovnim mestom v Celovcu in polovičnim v Gradcu«.

Minuli teden so se na nakane ministrstva odzvali klubi slovenskih študentov in študentk na Dunaju, v Gradcu in Celovcu. V podporni izjavi inštitutoma za slavistiko z obeh univerz so izrazili dvom o ohranitvi magistrskega študija, saj je zaradi »podhranjenosti slavistike« že sedaj, ko so predavanja samo na Univerzi v Celovcu, težko redno doštudirati, ker so »nekateri predmeti na voljo le vsakih nekaj semestrov«. Sprašujejo se, kaj bi se zgodilo, če bi študij potekal v dveh oddaljenih mestih: »Nekaj predavanj v Gradcu, nekaj v Celovcu, učenje pa med vožnjo?« Deljena profesura v obeh mestih, predvidena v svežnju reform, bi po njihovem učitelje odvrnila od poučevanja na inštitutih za slavistiko. »Ali namerava Avstrija svojo sedanjo in bodočo inteligenco prevažati iz enega mesta v drugo kot živino?« v pismu sprašujejo študenti.

Obstoj slavistike na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je za Slovence v Avstriji občutljivo vprašanje, saj zadeva tudi pravico Slovencev do rabe slovenščine na vseh ravneh izobraževanja. Zato ne preseneča, da so se ob napovedanih spremembah magistrskega študija slavistike vse tri predstavniške organizacije koroških Slovencev odzvale z javnim pismom pristojnemu ministrstvu. V njem so izrazile prepričanje, da so »takšni načrti nastali na izključno tehnokratski osnovi, ne da bi pri tem upoštevali položaj na Koroškem in tudi ne obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem«. Opozorile so, da bi bila okrnitev »vrha vede in raziskovanja slavistike na Koroškem hud udarec in docela nerazumljiv udarec« siceršnjemu občutnemu izboljšanju odnosa med večino in manjšino na Koroškem. In opomnile, da imajo koroški Slovenci po 7. členu avstrijske državne pogodbe pravico do svojih srednjih šol. Ker morajo učitelji in profesorji opraviti študij slavistike, se predstavniki organizacij sprašujejo, »zakaj se ravno v zvezni deželi, v kateri se slovenščina poučuje v šolah in morajo učitelji opraviti študij slavistike, ta študij postavi pod vprašaj«.

Člani Društva slovenskih pisateljev v Avstriji so kadrovsko okrnitev na obeh inštitutih opredelili kot »varčevanje na napačnem mestu«. Kadrovska združitev pri slavističnih literarnih znanostih je zanje »nesprejemljiv ukrep«, saj bi študirajočim na Koroškem in Štajerskem otežil pridobitev kakovostne izobrazbe na področju, ki je za Slovence v Avstriji zelo pomembno. »Poleg tega zbuja skrb, da je to mogoče le prvi korak k popolni odpravi slavistike na eni od obeh univerz.«