Jonasova nova norma

Gledalcem nacionalke in nato POP TV se je s svežino in nepredvidljivostjo priljubil pred desetletji, a glede na videno v oddaji je nekje v devetdesetih letih ostala tudi njegova ostrina. V satiri se lahko izognemo politični korektnosti, humor je prijeten in koristen ventil za vsakodnevne frustracije. A če že gremo z mastnimi vici kazat, koliko nas je v hlačah, naj bi bile te šale na račun takšnih, ki se zlahka branijo, mar ne? Na začetku smo se v duhu sproščenosti in z mislijo, da je že ok, saj govori o svojem prijatelju, še prizanesljivo nasmehnili, ko se je spraševal, ali tudi »njegov prijatelj Marlenc«, torej Tomaž Mihelič, ki ga poznamo pod umetniškim imenom Marlena, dobi rožo za osmi marec. Ker da ne ve, ali je prejemnik ali oddajnik. Rož.

Mogoče so bile nekoč šale o spolnih praksah, impotenci, spolnih opredelitvah, babah in tako naprej revolucionarne, danes pa so vse preveč vsakdanje. Tako da mora biti takšna šala res spretna. Ali z drugimi besedami: humorja, ki je približno enakega dometa, kot je možakarsko praznovanje dneva mučenikov, ko naj bi tudi ubogi moški po vseh silnih naporih okrog dneva žena prišli do veljave in spoštovanja, je hitro preveč. Če bi bil Jonas danes še tako oster, kot se ga (morda nostalgično) spominjamo, se mu tudi ne bi zdela provokativna zamisel, da kot prvo gostjo povabi Normo Korošec, »zagovornico tradicionalnih vrednot,« kot jo je predstavil. Norma je namreč danes v okviru medijske norme. Jonas jo je povabil, da bi se pogovorila o grozljivem tvitu Jureta Mastnaka, ki je opisoval, kaj bi Normi naredil brez vazelina. Tako je Norma, sicer tesna sodelavka Tadeja Strehovca, ki je bil ravno v tednu, ko je bila predvajana oddaja, izključno zaradi »tehničnih razlogov« oproščen spodbujanja sovraštva, nasilja oziroma nestrpnosti zaradi objave članka Seznam članov abortivnega lobija na portalu 24kul.si, v Jonasovi oddaji zasijala kot zagovornica ženskih pravic. Ne glede na to, ali jo je spraševal spoštljivo, posmehljivo, ironično ali združevalno. In morda ravno zato, ker pogosto res ne vemo, kaj naj o njej sklepamo iz njenih nerodnih odzivov na malo drugače postavljena vprašanja. Ali podvprašanja. Ali druga vprašanja. Smo pa iz njih lahko sklepali tudi, da je zanjo sicer nesprejemljivo, da novinarji javnega radia pišejo svinjarije o ženskah po tviterju, okej pa je, če takšne nasilne svinjarije o spolnih odnosih brez privolitve govorijo v »moški slačilnici po treningu«. Resno, Norma? Si ženske dejansko želimo in zaslužimo moške, partnerje, sodržavljane, ki bi resno govorili o takšnih namerah kjerkoli? Nekaj je hec, nasilje nad šibkejšim pa nekaj drugega.

No, ostaja vprašanje, ali zagovorniki tradicionalnih vrednot v Sloveniji in ZDA uporabljajo isti učbenik. »Moška slačilnica po treningu« nenavadno spominja na »locker room talk«, s katerim je Donald Trump uspešno opravičeval svoje izjave, da ženske kar zgrabi za mednožje. Če bi se Norma malo bolje poslušala, bi vedela, da »je od misli do besede bistveno dlje kot od besede do dejanja«.