Tarča in streli z dušilcem

V oddajo Tarča, ki je bila na TV Slovenija predvajana 7. marca, je bil povabljen poslanec Zmago Jelinčič in s svojim nastopom je ponovno spodbudil razpravo o širjenju sovraštva na javni televiziji.

Voditeljici Eriki Žnidaršič gosta ni uspelo obrzdati. »Dokler ne bomo postavili ene tri tipe pred zid in jih počili, ne bo nič,« je dejal poslanec, voditeljica pa ga je opozorila na raven razprave. »Saj bi z dušilcem, z dušilcem, da ne bi motili,« ji je odvrnil. Opozorila ga je drugič, naj pazi, kako govori. »Kako? Eni streljajo, jaz samo govorim!« ji je nasprotoval. »Gospod Jelinčič!« je velela voditeljica, a je ni upošteval in je nadaljeval: »A ni to v redu? Ampak jaz bi jih počil, veste. Takoj bi bil red, v celi državi bi bil red, takoj!« Opozorila ga je še dvakrat, Jelinčič pa ji je le odvrnil: »Sem lepo povedal, celo z nasmehom.«

Odgovorna urednica informativnega programa Manica Ambrožič Janežič meni, da je Jelinčič sodelovanje v oddaji zlorabil za žaljiv in nedostojen nastop: »Pomembno je, da javna televizija zagovarja pluralnost mnenj, a to ne pomeni, da v oddajah dajemo prostor sovražnemu govoru, žalitvam in nedostojnostim.«

»Po dogovoru z ustvarjalci Tarče bomo odslej število sodelujočih ob normalnem časovnem okviru oddaje omejili na največ šest. Ob večjem številu sodelujočih bomo oddajo podaljšali,« dodaja odgovorna urednica. Pa bo to res rešilo težavo?

Pri odzivu na izbiro gostov v Tarči je bila jasnejša varuhinja pravic gledalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski, ki je poudarila, da je edini čas, ko uredniki ne morejo avtonomno odločati o sodelujočih v programih in ko so njihove pristojnosti tako rekoč suspendirane, predvolilno obdobje.

»Uredništva so v pripravi oddaj, njihovi zasnovi in sestavi debatnih zasedb dolžna slediti načelom informativne vrednosti ter družbene in politične pluralnosti. Pri tem pa imajo vso pravico izbirati in se odločati tako o tem, kdo bo govoril, kot o tem, kako bo govorec povabljen k besedi,« poudarja varuhinja pravic gledalcev. Z drugimi besedami: Jelinčiča v Tarčo niso bili dolžni povabiti.

»Od sodelujočih v studijski razpravi se upravičeno pričakuje odgovornost pri izrekanju trditev in mnenj, da torej ne uporabljajo neprimernega govora (sovražnega, diskriminatornega, stereotipnega, izključujočega, pavšalnega) ali trditev, ki jih ne morejo utemeljiti. Zato je dolžnost uredništev, da v studijske razprave ne vabijo sogovornikov, ki ne želijo sodelovati v  strpni in spoštljivi razpravi, ki so že zlorabili eter javnega medija ter kršili družbene norme in kulturo javnega dialoga,« pravi varuhinja. Torej v Tarči niso izpolnili dolžnosti, saj Jelinčič slovi po neprimernih izjavah. Ilinka Todorovski meni, da uredništvo informativnega programa v tem primeru ni opravilo temeljitega premisleka o poteku in zasnovi, zato bo priporočila strokovno razpravo o vprašanjih, ki so se postavila ob tej oddaji, o odgovornosti do občinstva in načrtovanju programskih vsebin, ki bi preprečilo, da bi se kaj takega ponovilo. Urednik oddaje Tarča, v kateri naj bi se sicer pogovarjali o reformah in proračunu, je bil Boštjan Kogovšek.

Kdo je Jelinčiča povabil v oddajo, ne vemo, bi se pa morali na nacionalni televiziji zediniti, kdo je odgovoren, da njegovega izpada niso predvideli. A morda so se možnosti tega dobro zavedali in so si z Jelinčičem preračunljivo želeli zgolj zagotoviti višjo gledanost? Boris Vezjak, filozof in pronicljiv gledalec nacionalne televizije, ima glede Jelinčiča in njegovega odnosa z mediji zelo jasno in prepričljivo tezo: »Kako bi se lahko javna radiotelevizija izognila takšnim nastopom politikov? Zelo preprosto. S tem, da bi naredila tisto, kar bi storil vsak resen javni servis na svetu: politika takega kova ne bi več vabila v svoje studie, razen v času volilnih kampanj.«