Kako denar spreminja nogomet

Po predlogu mednarodne nogometne zveze bo prišlo do velike reforme klubskega nogometa, glavni katalizator sprememb je (seveda) denar

Odbor Fife je 15. marca na zasedanju v Miamiju potrdil predlog uvedbe sprememb svetovnega prvenstva za klube. Po predlogu mednarodne nogometne zveze bo prišlo do velike reforme klubskega nogometa, glavni katalizator sprememb je (seveda) denar. Proti predlogu je najostreje nastopila Uefa, evropska nogometna zveza, ki bi z reformo lahko največ izgubila, tako z gledišča prihodkov, kot z vidika moči v nogometni sferi. S poletjem 2021 naj bi zaživelo prenovljeno klubsko svetovno prvenstvo, kjer bi se med seboj pomerilo 24 ekip z vseh celin. Ne glede na to, da bodo na tekmovanju lahko nastopale ekipe iz vseh kontinentalnih nogometnih zvez, pa je predlog problematičen, saj je še vedno preveč neznank in nejasnosti.

Sedaj na klubskem svetovnem prvenstvu, ki je na sporedu vsako leto, tekmuje 7 ekip, poleg državnega prvaka države gostiteljice še regionalni prvaki mednarodnih klubskih tekmovanj, torej zmagovalec evropske Lige prvakov, južnoameriškega pokala Libertadores, azijske Lige prvakov itd. Po trenutnih pravilih se na tekmovanju odigra 6 tekem, nastopajoče ekipe pa si razdelijo 16,5 milijona dolarjev nagradnega sklada. Zgolj kot zanimivost, zmagovalec prejme 5 milijonov.

Z letom 2021 naj bi sledila razširitev na 24 ekip, ki bodo razdeljene v osem skupin s tremi klubi. Prvouvrščena ekipa iz vsake skupine bo napredovala v četrtfinale, nato sledijo boji na izpadanje. Predšolska matematika nam pove, da bo po novem sistemu odigranih več tekem. Izračun Fife pa predvideva, da bo več tekem prineslo več denarja v blagajno te mednarodne neprofitne organizacije, ki prihodke meri v milijardah. Tako več denarja iz naslova televizijskih pravic, kot tudi več denarja iz naslova prodanih vstopnic. Seveda ne smemo pozabiti tudi na prispevke partnerjev in pokroviteljev Fife.

Zagotovo se bodo stroški organizacije povišali, tega bremena ne bo nosila Fifa, pač pa prireditelj tekmovanja, sponzorji, lastniki televizijskih pravic ter nenazadnje tudi navijači, ki si bodo tekme ogledali na stadionu. Kdo bo v kolikšni meri kril stroške organizacije in kako visoki bodo ti, ostaja skrivnost. Neuradno se omenja vrtoglavi znesek 25 milijard evrov.

Pehanje Fife za še večjim dohodkom je očitno. Tiskovni predstavniki Fife sicer trdijo, da bo čez dve leti potekala poskusna, pilotna različica z dodatnimi ekipami. Če se tovrstna sprememba izkaže za (finančno) uspešno jo nameravajo obdržati. Junija 2021 bi sicer na sporedu moral biti Pokal konfederacij, generalka za svetovno prvenstvo, ki bo leto dni kasneje v Katarju in morda še kakšni sosedni državi, saj se Fifi mudi tudi z ekspanzijo mundiala na 48 reprezentanc. Pokal konfederacij je Fifa ustanovila leta 2005, na njem so se poleg gostitelja naslednjega mundiala in svetovnega prvaka pomerili še prvaki vseh konfederacij. Teh osem držav je bilo razdeljeno v dve skupini, najboljši dve sta napredovali v polfinale. To tekmovanje se ni prijelo, tudi finančno ni bilo dovolj donosno.

Klubski nogomet je veliko boljši generator dohodka, televizijske hiše so za TV pravice pripravljene odšteti pravo bogastvo, tudi na račun navijačev, lojalnih potrošnikov pa se lahko poveča prihodke. Največji nogometni klubi, globalne super znamke se še predobro zavedajo svojega marketinškega potenciala. Aprila se bosta v četrtfinalu Lige prvakov pomerila FC Barcelona in Manchester United, poleg Reala iz Madrida finančno najuspešnejša kluba na svetu. Katalonski brand številka ena bo gostujočim navijačem za nakup vstopnice zaračunal kar 120 evrov. Pri angleškemu gigantu so se zato odločili za represalije, navijači Barçe bodo za ogled gostovanja tudi morali odšteti enak, nemoralno visok znesek. Omejitev pri višini vstopnic predstavlja zgolj domišljija ponudnika storitve, tj. organizatorja nogometne tekme. Cene, ki jih vstopnice dosegajo na črnem trgu to potrjujejo. A vrnimo se raje h klubskemu svetovnemu prvenstvu.

Fifa poudarja, da sistem tekmovanja še ni dorečen, jasno je zgolj to, da bo med 24 nastopajočimi klubi moč najti tudi predstavnike iz Oceanije, kjer so igralske in finančne sposobnosti klubov neprimerljive z evropskimi klubi, ki ustvarjajo več stomilijonske prihodke. Koliko mest bo pripadalo posamezni regionalni konfederaciji ni znano. Kot tudi še ni znano kdo bo lahko na tekmovanju nastopal, kakšen bo sistem kvalifikacij za uvrstitev na tekmovanje. Bo Fifa podelila vabila klubom? Bo vabilo prejel tisti, ki bo največ ponudil? Bo vabilo dobil tisti, ki je bil najuspešnejši na igrišču?

Zagotovo se bodo stroški organizacije povišali, tega bremena ne bo nosila Fifa, pač pa prireditelj tekmovanja, sponzorji, lastniki televizijskih pravic ter nenazadnje tudi navijači, ki si bodo tekme ogledali na stadionu. Kdo bo v kolikšni meri kril stroške organizacije in kako visoki bodo ti, ostaja skrivnost. Neuradno se omenja vrtoglavi znesek 25 milijard evrov.

Ali bo Fifa zavrnila organizacijo tekmovanj v državah, kjer so kršene temeljne človekove pravice in svoboščine (Rusija, Katar, Savdska Arabija itd.)? Je res Fifa tako skorumpirana in brez moralnih zadržkov, da je ne zanima, od kod izvira denar? 

Glede na to, da bo prenovljeno klubsko tekmovanje zamenjalo Pokal konfederacij, ki bi moral potekati v Katarju leta 2021, lahko sklepamo, da bo prav ta zalivska država gostila klubski mundial. Tu se ponovno odpira kup vrpašanj. Ali bo Fifa zavrnila organizacijo tekmovanj v državah, kjer so kršene temeljne človekove pravice in svoboščine (Rusija, Katar, Savdska Arabija itd.)? Je res Fifa tako skorumpirana in brez moralnih zadržkov, da je ne zanima, od kod izvira denar?

OK, še mnogo neznank in nejasnosti glede reforme klubskega mundiala ostaja odprtih. Fifa še ne ve točno kako bi vse udejanila in izpeljala, ve le to, da bi rada s tem tekmovanjem dodatno zaslužila in okrepila svojo moč. Kako to, da je Odbor Fife sploh sprejel nek pavšalen plan? Zakaj niso člani Odbora zavrnili predloga in zahtevali dopolnitev? Zakaj bi potrdili nekaj, kar je zgolj slab osnutek? Da bi bolje razumeli to nelogično, nepričakovano širitev klubskega svetovnega prvenstva je potrebno orisati sestavo Odbora in sistem, način odločanja v tem organu Fife ter osvetliti kompleksen odnos med Fifo in Uefo.

Odbor Fife je odločevalski organ, v njem pa sedi 37 članov iz vseh šestih konfederacij. Vsi člani so izvoljeni za obdobje štirih let, iz vsake konfederacije pa mora biti izvoljena vsaj ena ženska. Žal je tako v trenutni zasedbi Odbora le šest žensk. Za sprejetje odločitve je potrebna navadna večina, glasovanje pa poteka po načelu: en član, en glas. Problem Odbora ne predstavlja način odločanja ali glasovanja, pač pa prenizek odstotek žensk in vprašljiva moralna avtoriteta določenih članov, katerim je skupno navzkrižje interesov, korupcija, netransparentnost. Predsednik Fife Gianni Infantino, ki je tudi predsednik Odbora, je na podlagi dokumentov, ki jih je objavil Football leaks obtožen korupcije in nudenja nedovoljene pomoči francoskemu prvaku Paris Saint Germainu.

Odbor Fife je odločevalski organ, v njem pa sedi 37 članov iz vseh šestih konfederacij. Vsi člani so izvoljeni za obdobje štirih let, iz vsake konfederacije pa mora biti izvoljena vsaj ena ženska. Žal je tako v trenutni zasedbi Odbora le šest žensk.

V Odboru mesto podpredsednika zaseda predstavnik Bahrajna, šejk Salman Al Khalifa, ki se pravkar poteguje za nov mandat predsednika Azijske nogometne zveze. Šejk Salman je član kraljeve družine, ki vlada v Bahrajnu. Član tiste družine, ki je na podlagi montiranega procesa leta 2014 na deset let zapora zaradi vandalizma obsodila nogometaša Hakeema Al-Arabija, ki je v času domnevnega delikta igral prvenstveno tekmo, ki je bila v neposrednem prenosu predvajana na televiziji. Ja, sodnik, ki mu je izrekel sodbo je tudi član kraljeve družine. Al-Arabi je nato s strani Avstralije prejel odobreno prošnjo za azil. Kljub priznanemu statusu begunca je bil novembra 2018 na Tajskem aretiran, kjer je do sredine februarja čakal na odločitev tajskih sodnikov o njegovi izročitvi v Bahrajn. Po srečni vrnitvi v Avstralijo je v začetku marca prejel tudi državljanstvo, a to ne olepša dejstva, da Bahrajn ni pravna država, saj o vsem odloča kraljeva družina.

Član odbora je tudi Reinhard Grindel, predsednik Nemške nogometne zveze in nekdanji član politične stranke CDU. Deutsche Welle je z njim opravila intervju pred zasedanjem Odbora v Miamiju, a je Grindel po nekaj nelagodnih vprašanjih intervju zapustil. Problem je predstavljalo vprašanje, ali trdijo informacije, da je neznani konzorcij pripravljen plačati 25 milijard za izvedbo klubskega svetovnega prvenstva in uvedbo globalne Lige narodov, tekmovanja, ki je v Evropi nadomestilo termine prijateljskih tekem državnih reprezentanc. No, tudi molk predstavlja jasen odgovor. Še pred odhodom z vročega stola je Grindel izpostavil, da je bolje, da Uefa in Fifa organizirata klubska tekmovanja, kot pa, da to počnejo zasebna podjetja, kot je npr. Relevent Sports. Ta vsako leto organizira International Champions Cup, ki poteka v času pred pričetkom sezone, kjer se širom sveta (ZDA, Kitajska, Singapur, Mehika itd.) merijo najboljše evropske ekipe. S tem najmočnejši klubi na novih trgih še dodatno krepijo svojo znamko in povečujejo neenakost v primerjavi s srednje velikim in majhnim klubom.

Fifa in Uefa se že dolgo prerekata o finančni delitvi nogometne pogače. Glavni vir dohodka za Fifo predstavlja Svetovno prvenstvo, torej reprezentančni nogomet. Uefa pa več kot 88 odstotkov prihodka ustvari s pomočjo klubskih tekmovanj, predvsem Lige prvakov. Kljub temu, da Uefa te prihodke razdeli nacionalnim zvezam in tako investira tudi v razvoj manjših klubov, večino denarja poberejo največji klubi, ki imajo nepredstavljivo finančno moč.

Kljub temu, da Uefa te prihodke razdeli nacionalnim zvezam in tako investira tudi v razvoj manjših klubov, večino denarja poberejo največji klubi, ki imajo nepredstavljivo finančno moč.

Pred leti se je vnovič odprla debata o ustanovitvi evropske Superlige, kjer bi igrali največji klubi, torej tisti, ki ustvarijo največ prometa. Ti klubi bi se “odcepili” od Uefe in njene Lige prvakov ter ustanovili posebno tekmovanje zaprtega tipa, kjer bi se med seboj merili v ligaškem sistemu. Uefa naj bi bila preveč solidarna, saj tem velikim klubom nudi premalo denarja. Leta 2017 je 710 klubov, ki igrajo v evropskih nogometnih ligah zabeležilo 20 milijard evrov prihodkov, skoraj polovico tega zneska (9,7 milijarde) je ustvarilo le 30 klubov. Prav ta nogometna elita pa bi želela še več denarja, zato je bogata reforma klubskega svetovnega prvenstva še kako vabljiva.

Uefa je zaradi grožnje po sesutju Lige prvakov popustila in s spremembo pravil "ustvarila" Uefino Superligo, kjer imajo štiri najmočnejše evropske lige (Anglija, Italija, Nemčija in Španija) zagotovljene po štiri predstavnike. Od skupno 32 ekip se jih prek kvalifikacij v skupinski del Lige prvakov uvrsti le šest, po dotlej veljavnih predpisih pa je bilo na voljo deset takih mest. Poleg bolj hermetičnega sistema tekmovanja pa je Uefa z reformo, ki bo v veljavi do leta 2021, sodelujočim klubom namenila nekaj več denarja iz naslova nagrad. Največji klubi so tako dobili garancijo, da se bodo brez težav še naprej uvrščali v najelitnejše klubsko tekmovanje. Ideja Superlige je navidez nekoliko zamrla, a odločitev Fife o reformi klubskega svetovnega prvenstva je ponovno vzbudila tovrstne apetite in izboljšala pogajalsko moč klubov.

Zveza evropskih klubov (ECA), ki uradno predstavlja 232 klubov je odlično izkoristila ponujeno priložnost Fife. Sprva so najvidnejši predstavniki organizacije, predsednik Andrea Agnelli, ki je tudi predsednik Juventusa ter Karl-Heinz Rummenigge, ki je predsedujoči odboru združenja ter predsednik izvršnega odbora pri Bayernu iz Münchna, zatrdili, da bodo njihovi člani bojkotirali reformirano klubsko prvenstvo. Nato so svojo retoriko nekoliko umirili, 19. marca pa se na sedežu Uefe sestali na pogajanjih s predstavniki krovne evropske zveze. ECA ne predstavlja interesov vseh svojih članov, pač pa zasleduje cilje peščice nesramno bogatih, elitnih nogometnih klubov.

Superklubi že dobrih 20 let sanjajo o ustanovitvi svoje lige, kjer bi lahko še dodatno maksimizirali dohodke. Football Leaks je lani objavil elektronska sporočila, ki nakazujejo, da klubi razmišljajo o ustanovitvi Superlige leta 2021. Klubi, med njimi tudi Bayern München, so z odvetniki preučevali možnost, da bi zapustili domače prvenstvo in zaigrali le v novoustanovljeni ligi, kjer bi bile tekme na sporedu konec tedna.

Na agendi so po poročanju angleške nogometne revije FourFourTwo bile kolosalne reforme Uefine Lige prvakov, ki bi lahko za vedno spremenile nogomet. Superklubi že dobrih 20 let sanjajo o ustanovitvi svoje lige, kjer bi lahko še dodatno maksimizirali dohodke. Football Leaks je lani objavil elektronska sporočila, ki nakazujejo, da klubi razmišljajo o ustanovitvi Superlige leta 2021. Klubi, med njimi tudi Bayern München, so z odvetniki preučevali možnost, da bi zapustili domače prvenstvo in zaigrali le v novoustanovljeni ligi, kjer bi tekme bile na sporedu konec tedna.

ECA je tako na sestanku lobirala za premestitev terminov tekem Lige prvakov, ki so sedaj na sporedu ob torkih in sredah, na vikend, ko so sicer na sporedu tekme domačega prvenstva. Do sprememb ne bi prišlo do leta 2024, a ta poskus nakazuje, da superklubi želijo večjo težo nameniti mednarodnim tekmovanjem. Najglasnejša zagovornika tovrstnih sprememb sta Juventus in Pariz Saint Germain, serijska prvaka v domačih prvenstvih, kjer že leta nimata več prave konkurence. Angleški in španski klubi pa tovrstne ideje ne podpirajo, saj iz naslova televizijskih pravic prejmejo zadostno količino denarja. Zakaj bi se torej odpovedali domačemu prvenstvu, če jim to prinaša več deset milijonov letno? Pariz za zmago v francoski ligi prejme manj denarja, kot zadnjeuvrščena ekipa v angleškem prvenstvu.

Pariz za zmago v francoski ligi prejme manj denarja, kot zadnjeuvrščena ekipa v angleškem prvenstvu.

Reforma Klubskega svetovnega prvenstva predstavlja veliko priložnost za Fifo in najmočnejše klube. Slednjim omogoča boljši pogajalski položaj in nudi dodaten bogat vir zaslužka. Fifa pa lahko z uspešno izpeljavo sprememb okrepi svoj položaj v odnosu do Uefe ter finančno oplemeniti blagajno. Po drugi strani pa predlagana reforma predstavlja grožnjo za vse ostale, tako za Uefo, kot tudi za manjše klube. Bogati nogometni klubi, ki so že danes eni najbolj prepoznavnih globalnih znamk, bodo le še okrepili svojo finančno moč ter tako povečali razliko v primerjavi z najbližjimi zasledovalci. Postali bodo premočni, preveliki in prebogati, da bi jih Uefa še lahko zadržala znotraj sistema. S tem bi Uefa izgubila večino prihodkov, ki jih nato ne bi mogla usmeriti v nogometni razvoj po svojih članicah. Neenakost bi se tako povečala tudi med reprezentancami.