Demografija Barbielanda

Pred dnevi je v predsedniški palači potekal eden od posvetov, s katerimi Borut Pahor prepričuje javnost, da počne nekaj koristnega. Posvet o demografski politiki je dosegel nasprotni učinek, saj je nanj povabil posameznika, ki sta že pred tem dokazala, da bi bilo bolje, če bi o tej temi molčala. Gre za državnega svetnika Matjaža Gamsa in starosto slovenskih nacionalistov Zmaga Jelinčiča.

Ta je politično nišo že pred leti našel v zastrupljanju javne razprave s sovraštvom do vseh drugačnih; tako je lani v državnem zboru begunce kar vsevprek obtožil, da »režejo glave, posiljujejo mladoletne otroke vseh spolov, koljejo po ulicah«. Vprašanje migracij, s katerimi bi Slovenija deloma lahko zagotavljala ustrezen letni prirast prebivalstva, bi Jelinčič reševal tako, da bi na mejo poslal vojsko in ji ukazal, da ujete begunce »naloži na avtobuse in odpelje v München«.

Gams pa je nazadnjaške poglede na izzive starajoče se družbe nazorno predstavil maja lani na posvetu v državnem svetu. Na njem je kot vzroke za zmanjševanje rodnosti poudaril »liberalizacijo žensk, kontracepcijo, splave, ženske pravice, šolanje žensk, prepoved preveč aktivnega moškega osvajanja, siljenje žensk v moške vloge in moških v feminirane vloge, oteževanje materinstva in otroštva«.

Oba »strokovnjaka« sta na posvetu pri Pahorju prišla do besede. Jelinčič je zbrane svaril pred »nepremišljeno migracijsko politiko«, saj naj bi bilo »nenačrtno naseljevanje raznarodovanje«, Gams pa je bil dovolj premeten, da je pred Pahorjem omilil retoriko. Tako je pomemben del odgovornosti za zniževanje rodnosti pripisal prekarizaciji, zaradi katere ni več služb, ki bi ženskam pri odločanju za materinstvo zagotavljale finančno varnost. Kljub temu ni jasno, zakaj je Pahor Gamsa povabil na posvet, saj je ta vodja oddelka za inteligentne sisteme na Institutu Jožefa Stefana. Nedvomno je na svojem področju velik strokovnjak, za iskanje rešitev v demografski politiki pa se ne zdi najbolj poklican. Še posebej, ker so na posvetu sodelovali posamezniki in posameznice, ki se s temi vprašanji ukvarjajo tako rekoč vsak dan – na primer ministrica za delo Ksenija Klampfer, direktorica Umarja Marijana Bednaš pa Urban Boljka z Inštituta za socialno varstvo in ekonomista Janez Malačič in Jože Sambt. Še udeležba Marije Goričan, prokuristke družbe Knauf Insulation, in predstavnika Teološke fakultete Mari Jožeta Osredkarja je neprimerno bolj logična od vabila Gamsu – prva je lahko govorila o težavah s pomanjkanjem delovne sile, drugi o medverskem dialogu, ki je, ko k nam prihajajo ljudje iz tujih okolij, nujen.

V resnici ni težava v tem, kaj sta Gams in Jelinčič govorila, temveč v tem, da je Pahor, ko ju je povabil, legitimiral njune nestrpne in nazadnjaške poglede.